Vem, da živci pred izpitom delajo na polno, ampak ustni pri prof. Buturovič je res enkraten.

Najprej dobiš pacienta - jaz sem imel cca 50 let starega, izjemno fajn pogovorljivega gospoda z Alportovim sindromom po Tx ledvice pred dvema mesecema. Časa si lahko vzameš, kolikor ga rabiš. Okvirno sicer eno uro, ampak mi je prof. rekla, da če rabim dalj časa, sploh ni problema.

Ustni se potem v glavnem vrti okrog pacienta. Jaz sem zrecitiral anamnezo in status, vmes je bilo še kakšno vprašanje (v stilu, kaj pa je to? zakaj pa bi to pričakoval? nič posebnega, skratka). Potem pa še: kako bi anamnezo in status sedaj spravil v diagnozo? Interpretacija izvidov (pri meni ni bilo zraven referenčnih vrednosti, je pa šlo za pogostejše stvari: K, Na, fosfat, krvni sladkor, ocena GF (in katera stopnja KLB je to) izvid urina (smo le na nefro ;)))
Sledilo je nekaj vprašanj okrog imunosupresije (stranski učinki ciklosporina, mikofenolat mofetila, kortikosteroidov - kaj od tega ima pacient?), antikoagulantne in antiagregacijske terapije (kako nadziraš, kako reguliraš,...), kdaj uporabljamo ACE inhibitorje (pazi, da poveš tudi za zmanjševanje proteinurije! pa da veš razložiti, kako jo zmanjšujejo).

Potem pa še interpretacija RTG pc (nič posebnega, povečana srčna senca, znaki hiperhidracije (difuzno zasenčenje pljuč, blag plevralni izliv), viden jugularni kateter) in pa EKG (ki je bil normalen).

Skratka, izpit je bil eden najboljših na faksu, vse skupaj izgleda bolj kot en pogovor, profesorica je super prijazna, ne sprašuje detajlov, ampak sem dobil občutek, da želi videti, da stvari razumeš in povezuješ.

Srečno!