Ob 8. zjutraj se zglasis v tajnistvu KOZB, kjer ti dodelijo pacienta... imas dobro uro èasa, da naredis anamnezo in status.
Ko prides do profesorja, najprej natanèno po vrsti poves anamnezo in status.... imela sem pacientko, pri kateri bi glede na anamezo lahko slo ali za PAOB ali GVT. zaradi boleèin v prsih, ki jih je tudi imela (sum na pljuèno embolijo), je bila verjetnejsa diagnoza GVT. Prof. ti postavi obilo vprasanj o pacientki....dobila sem tudi njen EKG in RTG-PC za interpretirat - oboje je bilo bp, ampak sem morala vseeno lepo po vrsti vse opisat.... Ko ze mislis, da je muèenja konec...
ti profesor postavi se dve dodatni vprasanji iz ostalih podroèij. èeprav sem pisala hemato najslabse, me iz tega podroèja ni kaj povprasal, me je pa iz endokrinologije, ki sem jo pisala najboljse.... tako, da se ne da spekulirati in pri ponavljanju izpustiti katero poglavje.
Najprej sem mu morala povedati o sladkorni bolezni. Ze kar na zaèetku me je ustavil in zaèel postavljati podvprasanja- o zapletih sladkorne, etiologiji zapletov, razliko med aterosklerozo pri diabetikih in nediabetikih.... in se in se vprasanj, ki pa se jih ne spominjam veè.
Nazadnje mi je postavil se vprasanje o RA- etiopatogeneza, laboratorij, izvensklepna prizadetost....

Kot so ze predhodniki povedali, je pri prof. velikokrat potrebno ugibati, katero besedo si je zamislil, da hoèe slisati... to ti pri kopici podvprasanj pobere ogromno energije....in ko ti konèno pove, da si uspesno opravil izpit... sploh ne èutis zadovoljstva zaradi prevelike utrujenosti in si najbolj od vsega zelis postelje.... veselje pa pride za tabo èez kak dan :)

èe pogledam nazaj, saj profesor ni slab izprasevalec, èe si pripravljen na njegove muhe... se mi zdi, da mi tudi ni zameril, èe sem kdaj rekla, da pa res ne vem, kaj zeli slisati od mene...