Izpit je v bistvu kar prijeten, po mojem pa dosti pomeni, da deluješ sproščeno in se kdaj pa kdaj nasmehneš.
Za pacienta imaš eno uro. Moj je imel enteropatični artritis že 40 let z zelo zabrisano klinično sliko, bolečine je čutil v sklepih (periferni in aksialni skelet ) in v mišicah, sicer ob pregledu sklepi bp, okrnjena gibljivost le zaradi bolečine. Raynaud-a zanika, tudi očesna vnetja, jutranja okorelost precej čez 1 uro, nič ne more, ampak počasi pa prileze tudi na hrib blizu doma. Nekje na sredi se mi je spomnil povedati tudi, da ima Chron-a. Po mojem je zelo pomembno, da dobro naredite usmerjeno revmatološko anamnezo in status, predvsem s pomočjo navodil iz Revmatološkega priročnika za družinske zdravnike.
Potem sva se s prof. Rozmanom preselila v seminar, kjer sem natančno povedala anamnezo in le pozitivne ugotovitve iz statusa. Prinese tudi lab.izvide in rtg.posnetke. V bistvu se celi izpit suče okoli pacienta in njegovih potencialnih diferencialnih diagnoz ( v tem primeru predvsem ankilozirajoči spondilitis- preiskave, klinična slika...). Nato diagnoze zožuješ s pomočjo lab. in rtg posnetkov (ki sem jih ZELO slabo interpretirala , ker dejansko ni v nobeni knjigi slik hrbtenice ob napredovalem enteropatičnem artritisu), ampak se mi zdi, da mi ni štel zelo za slabo, ker je tak vedel, da tega še nismo dosti gledali. Potem sva obdelala njegove druge bolezni, alkoholizem, Chron in KOPB, testi, zdravljenje. Ko sva se oba strinjala, da res gre za enteropatični artritis, sva se pogovarjala o tem. Malo podrobneje o HLA-B25. Pri zdravljenju se je ustavil pri TNF-alfa blokerjih. V knjigi nič kaj ne piše, ampak me je z podvprašanji usmeril, da so glavna nevarnost ob zdravljenju okužbe (saj je kar smiselno), in da oni delajo pred uvedbo presejalne teste za dve bolezni. Ne vem, od kod sem izvlekla TBC in Hepatitise, ampak se je izkazalo, da je prav, ker v bistvu te bolezni lahko tlijo in te napadejo, ko si oslabljen. Potem sva se pogovarjala, kakšni presejalni testi so to in obdelala bolezni. Tudi pri ledvicah se je ustavil, kaj lahko okvari ledvice pri človeku s kakršnimkoli kroničnim vnetjem ( tu sva še obdelala faktorje akutne faze ), odgovor je amiloidoza, kako se to pozna na urinu. Na koncu sva pristala pri presajanju matičnih celic v srčno mišico kot alternativi transplantacije srca.
Hitro je minilo, sploh ni bilo zoprno, predelala sva praktično celo interno (razen hemato na srečo), profesor je res fer in razume, da smo študenti in da določenih stvari v medicini nismo še nikoli videli.
Vso srečo!