Na izpitu sem imela
pacienta z krvavitvijo iz duodenalnega ulkusa, o katerem sem v mojem
primeru poročala kar sami dr. Markovič, saj je zdravnik, ki mi je
pacienta dodelil, zdrvel v ambulanto in že ga ni bilo več. Najprej sem
ji točno povedala anamnezo, pač vse kar sem po svojem izčrpnem
zasliševanju izvedela. Edina podrobnost, pri kateri sva se ustavili je
bila, da je treba tudi natančno ugotoviti koliko časa je bolnik opažal
meleno (moj pacient je namreč šele štiri dni po tem ko je opazil črno
blato šel k zdravniku). Nato me je vprašala, kaj je s pacientom in pod
tem je, kot sem dokaj kmalu ugotovila, želela imeti diferencialno
diagnozo. Tu se je kmalu ustavila pri krvavitvi iz varic požiralnika
in želela izvedeti kaj vse jih povzroča. Povedala sem da obstajajo
hepatalni, prehepatalni in posthepatalni vzroki in ko sem jih pričela
naštevati, me je ponovno ustavila in pravzaprav želela slišati
trombozo lienalnih in mezenteričnih ven. Moj pacent je imela namreč
hudo prometno nesrečo (sicer pred 17 leti) in po nesrečah pogosto
ugotavljajo v teh venah tromboze. Nato me je vprašala, kaj je bilo
patološkega v statusu in pri bolniku ni bilo ničesar, zato sva šli kar
na bolnikov popis. Želela je vedeti, če vem kaj pomeni Forrest
klasifikacija, pogovorili pa sva se tudi o bolnikovih laboratorijskih
izvidih. Tu naj omenim, da ni bilo nobenih referenčnih vrednosti sem
imale občutek, da se je od mene pričakovalo, da vem koliko so normalne
vrednosti (ALT, AST, Hb,...). Pogovorili sva se tudi o terapiji za
pacienta, kaj naprej z njim, kako ukrepaš, ko ga prvič dobiš v
ambulatno (rektalni, hematest, tlak, da preveriš, da ni v šokovnem
stanju). Bolnik je tudi zelo veliko pil in zanimalo jo je, ali je
alkoholik in kako vem, želela je slišati, da zato, ker sta pila
njegova starša, ker popije skoraj vsak dan pol litra vina in ker se
natančno spomni obdobij, ko ni pil. Vprašala me je tudi, kako bolnika
vprašaš koliko pije-začneš s kavo, pa cigaretami in šele nato alkohol.
Prešli sva na rak debelega črevesja (incidenca, kaj so klinični znaki,
preventiva, kdaj začneš s preventivo, SVIT). Pa incidenca raka na
želodcu. Sledil je klinični primer 38 let starega moškega, ki nima
nikakršnih težav, ima pa povišani ALT in AST. Hotela je slšati kateri
vzroki, bi bili možni in kakšne preiskave bi naredili, kaj vse bi
vprašali. Med pomembnejšimi so bili virusni hepatitisi, hemokromatoza
in Wilsonova bolezen. Nato sva imeli klinični primer z dokaj mlado
osebo s presnovnim sindromom in kaj je potrebno narediti-najprej
priporočis več aerobne telesne vadbe, pravilno prehrano (rastlinska
maščoba je bolj priporočljiva med drugim zato ker vsebuje neko posebno
obliko holesterola, ki pa si je nisem zapomnila), odsvetuješ alkohol
in kajenje. Zanimalo jo je kakšne so vrednosti glc za sladkorno in za
intoleranco in kaj narediš, če je koncentracija v mejah za intoleranco
oz nekje na meji-narediti moraš ogtt, da bolje opredeliš. In še
vprašanje iz hemate: kdaj delamo punkcijo kostnega mozga. Jaz sem
povedala aplastično anemijo, maligne tvorbe krvnih celic-s čimer se ni
zadovoljila in je hotela predvsem slišati plazmocitom in naključno
odkrite spremembe na kosti ter sum na kostne zasevke. Tu pa se je
izpit končal. Ko vidi, da nekaj znaš, ne bo naprej drezala vate, zato
svetujem da tudi tisto v kar niste prepričani, da vam gre, poveste
samozavestno. Včasih želi na vsak način slišati nekaj točno določenega
in tu je pač fajn da čimprej ugotovite, kaj to je. Sicer pa toplo
priporočam vsem ki jo imate, da si pogledate diferencialne diagnoze in
vse možne vzroke za različna stanja. Pri čemer hoče načeloma le tiste
najbolj pogoste in najbolj verjetne. Ne zanemarit diagnostike. Sicer
pa iz drugih organskih sistemov nisem dobila vprašanj.