Okužbe sečil

Zdrava sečila so bakteriološko sterilna, izjema je le iztočni del sečnice, ki ga normalno naseljujejo različne komenzalne bakterije. Okužba sečil se običajno začne zaradi bakterij iz črevesa ali vagine, ki se naselijo v sečnico. Ascendentno širjenje bakterij v mehur in ledvice preprečuje normalen tok, pretok in iztok seča, zlasti pa normalno delovanje sečnih zaklopk. Bakterije, ki pridejo v mehur, se ob popolnem praznjenju mehurja izperejo navzven. Ostanejo le tiste, ki so se zmožne dovolj trdno pritrditi na sluznico – take bakterije tudi izzovejo vnetje sluznice in ustrezne klinične znake in simptome.

Okužbe sečil navadno zajamejo najprej spodnja sečila (sečnico, mehur), lahko pa se širijo tudi v zgornja sečila (sečevod, ledvice).

Okužbe sečil se kažejo z naslednjimi splošnimi simptomi in znaki:
 močno, konstantno nujo po odvajanju seča,
 pekočim občutkom med odvajanjem seča,
 pogostim odvajanjem manjših količin seča,
 s prisotnostjo krvi v seču (hematurija) ali z dimastim, močno smrdečim sečem.

Poleg zgoraj naštetih splošnih simptomov in znakov so prisotni še specifični, v odvisnosti od dela sečil, ki je okužen:
 uretritis je vnetje sečnice, ki povzroča pekoče odvajanje seča; pri moških je lahko prisoten izcedek iz penisa,
 cistitis je vnetje sečnega mehurja, ki lahko poveča tlak v mali medenici, povzroča neprijeten napet občutek v spodnjem delu trebuha, pogosto in boleče odvajanje seča, močno smrdeč urin,
 akutni pielonefritis nastane ko se okužba razširi ascendentno iz mehurja; prisotni so še: bolečina v križu, visoka vročina, mrazenje, tudi slabost in bruhanje.

Najpogostejši povzročitelji okužb sečil so naslednje bakterije: Escherichia coli (80-90 akutnih, nezapletenih okužb), Klebisella spp., Proteus spp., enterokoki in stafilokoki.

Dejavniki tveganja
 ženski spol, zaradi anatomije sečil, krajša uretra pomeni krajšo razdaljo za bakterije da dosežejo mehur,
 spolna aktivnost žensk; spolni odnos je travma za uretro in poveča njeno dovzetnost za naselitev bakterij,
 povečana prostata ali ledvični kamen,
 kronične nenalezljive bolezni (diabetes…),
 imunosupresivna terapija,
 urinski katetri.

Diagnostika
Dokaz bakterij v seču ne pomeni vedno okužbe sečil, zlasti ker je običajen odvzem povezan z okužbo vzorca iz sečnice. Na splošno velja, da je več kot 100.000 bakterij/ml seča znak okužbe (signifikantna bakteriurija). Ob tem so lahko klinični znaki okužbe prisotni ali pa ne.

Zdravljenje
nespecifični uretritis C. trachomatis, Mycoplasma spp., Trichomonas, enterobakterije tetraciklin, metronidazol makrolidi, kinoloni
cistitis E. coli, S. saprophiticus, Proteus spp., Enterococcus,
P. aeruginosa, S. aureus nitrofurantion,
TMP-SMX amoksicilin, amoksiklav, norfloksacin, cefalosporini (I.)
pielonefritis E. coli, enterobakterije, S. saprophiticus, enterokoki, Serratia spp. TMP-SMX, gentamicin, ampicilin Kinoloni, cefalosporini (I.-III.)

Preprečevanje
 pitje veliko tekočin, posebej vode; sok iz brusnic ima antiseptično delovanje,
 redno odvajanje seča ob potrebi,
 po veliki potrebi brisanje od spredaj navzad,
 po spolnem odnosu je priporočljivo čim prejšnje odvajanje seča,
 izogibanje potencialnim iritantnim produktom (različni deodoranti…) v genitalnih področjih.