Termin spondilodiscits pomeni vnetje najmanj dveh sosednjih vretenc z vmesno medvretenčno ploščico. Kadar govorimo o infekcijskem spondilodiscitisu je bilo vnetje sproženo s strani mikroorganizma. Z drugimi besedami, gre za ostemielitis lociran v področje hrbtenice.

Epidemiologija:
Dandanes se bolezen pojavlja vse pogosteje. Predstavlja pribljižno 1-7 odstotkov vseh primerov osteomielitisa. Pomembno je opozoriti, da ta patologija prizadane predvsem odrasle stare med 50 in 70 let. Moški zbolijo tudi do trikrat pogosteje kot ženske. Med dejavnike tveganja uvrščamo sladkorno bolezen, starost, imunsko oslabelost ter cirozo jeter.
Etiopatogeneza:
S. Aureus je najpogostejši povzročitelj. Sledijo mu po Escherichia coli, Klebsiella spp., P. Aeruginosa Proteus spp.  ter bakterije iz rodu Streptoccocus. Pri imunsko kompromitiranih bolnikih lahko osteomielitis hrbtenice povzroči tudi Mycobacterium tuberculosis. Na drugi strani ne smemo pozabiti tudi na glive Candida albicans in Aspergillus spp.
Infekcija praviloma nastane hematogeno. Destruktivno vnetje na začetku prizadane telesa vretenc, nato pa se progresivno širi proti diskusom. Poznani so primeri, kjer hrbtenični osteomielitis nastane neposredno (primer: lumbalna punkcija), vendar so ti dosti redkejši.

Klinična slika:
Dejstvo je, da lahko bolezen poteka akutno ali kronično. Najpomembnejši simptom, prisoten pri 90% pacientov, je bolečina v predelu ledvenega dela hrbtenice. Ta v mirovanju, kjub jemanju analgetikov ne popusti. Povišana telesna temperatura je prisotna ponavadi le pri akutni obliki. Večina navaja slab tek in hujšanje, poleg tega pa imajo prisotne povišane laboratorijske kazatelje vnetja.

Prognoza:
Izid bolezni je ob ustreznem in pravočasnem zdravljenju največkrat ugoden. Bojimo se zapletov kot so: epi- in sub-duralni absces, razširitev vnetja v telesne votline in meningitis. Do nevroloških zapletov pride pri 7% bolnikov, smrtnost je manjša od 5%.

Diagnostične metode:
Zlati standard predstavljata anamneza in status. Tu moramo biti predvsem pozorni na predhodne okužbe v bližnji preteklosti, ter bolečino v ledvenem delu hrbtenice. Sledijo laboratorijske preiskave (CRP, diferencialna krvna slika, hemogram, hitrost sedimentacije) ter slikovna diagnostika (RTG, scintigrafija, MRI). Povzročitelja skušamo dokazati s pomočjo hemokulture. Ta je pozitivna pri 50-70% bolnikov. V primeru, da povzročitelja ne dokažemo se poslužujemo s RTG/CT vodene igelne biopsije.

Diferencialna diagnoza:
Diferencialno diagnostično pridejo v poštev degenerativne spremembe, diskus hernija in poškodba vretenca.


Zdravljenje:
Vedeti moramo, da z zgodnjim in ustreznim zdravljenjem lahko pozdravimo večino bolnikov. Paciente brez zapletov zdravimo izključno antibiotično. Terapija traja predvideno 4-8 tednov in se jo predpiše glede na antibiogram (S.A. flukloksacilin, MRSAvankomicin, Streptoccocuspenicilin G, enterobakterijeciprofloksacin, anaerobne bakterijeklindamicin, P.aeruginosacefepim plus gentamicin). Bolnik z akutnim spondilodiscitisom mora počivati in jemati analgetike. Kadar pride do nevroloških izpadov je nujen kirurški poseg v prvih 24 urah.

POTTOVA BOLEZEN

Kadar je povzročitelj Mycobacterium tuberculosis bolezen poteka malenkost drugače. Predstavlja pribljižno polovico vseh primerov zunajpljučne tuberkuloze.  Kot smo že omenili, prizadane zlasti imunsko oslabljene bolnike. Tarča hematogenega razsoja so spodnja prsna vretenca hrbtenice. Značilen je klinični trias: gibus, hladni absecsi in paraplegija. Pred to triado pa se pojavi nočno potenje, slabo počutje in bolečina.
Ključnega pomena je zgodnje prepoznavanje bolezni. Diagnostična metoda izbire je MR, katera razkrije hladne abscese. Povzročitelja dokažemo s pomočjo bakteriološkega in histološkega pregleda biopsijskega vzorca.
Zdravljenje bolezni je dolgotrajno. Predvideno traja od 9 do 12 mesecev. Na začetku terapije predpišemo 4 protibakterijska zdravila: rifampicin, izoniazid, pirazinamid, etambutol. Po dveh mesecih ukinemo pirazinamid in etambutol.