Preden sploh začneš izpit in srečaš profesorja na hodniku, ti postane jasno, da bo to en prav kul izpit... Prof. Čižman je zagotovo eden bolj energičnih profesorjev do sedaj... :)
Najprej da profesor vsakemu enega pacienta, ki mu moraš vzet anamnezo in status. Jaz sem imel eno kul 9-letno punco z »vročinskim obolenjem neznane lokalizacije« ali nekaj takega (pazi: NE vročinsko obolenje neznanega izvora!!!). Ker je enkrat tekom pregleda prišla na obisk njena mama, sem lahko vzel še heteroanamnezo... Časa je dovolj,nihče te ne priganja, tako da se ne rabite prav nič sekirati glede tega.
Nato greš v zdravniško sobo, kjer počakaš na profesorja... To zna kar trajat, odvisno, koliko dela ima. Imaš pa čas v miru si izpisat anamnezo in status pa malo po knjigi za dif. diagnozo pobrskat.
Ko profesor pride, zdrdraš tisto bistveno iz anamneze in statusa pa potem malo predebatirata dif. diagnozo in poskušaš ugotoviti tisto pravo...
Nato sva z mojim »sotrpinom« dobila vsak 5 papiratih pacientov. Profesor je nekam šel in lahko sva v miru prebrala svoje primere in tudi malo predebatirala o njih...

Jaz sem imel:

1. 3 gospe z izpuščaji na rokah... Ena je imela orf (glej poxviruse), druga herpetično paronihijo, do tretje pa nisva prišla. Ob tem je izprašal bolezni, ki se lahko kažejo kot vezikulozni izpuščaj, plus kakšne razjede (a la lišmanija)...
2. dojenček z davico – vprašanja na to temo, s čim bi zdravil,...
3. bolnik s psitakozo (clue: bolnik s pljučnico, pa je »owner of a pet shop«) – tole je šlo bolj na hitro, ker je bil kolega ravno pred tem vprašan atipične pljučnice.
4. lovec, ki se je vrnil z lova in en teden kasneje dobil zlatenico in odpoved ledvic – leptospiroza. Tu je vprašal, kako se temu sindromu reče, pa kakšne so značilnosti, pa dif. diagnozo...
5. bolnik z meningokokcemijo – tole je bilo malo bolj na široko, od meningitisa do meningokokcemije, pa kako jo spoznamo, zakaj je pomembno, da jo spoznamo hitro, kako ukrepati,...

Nič presenetljivega ni, če se profesor sredi tvojega odgovarjanja oglasi na telefon s svojim znamenitim: »JOU!« pač počakaš in nadaljuješ, ko konča s pogovorom. Vmes gre tudi za 10 minut ven,...
Izpit je bil eden prijetnejših, vzdušje je res sproščeno. Všeč mi je bilo to, da izpit ni bil v slogu vprašanje-odgovor, ampak smo res debatirali o vsem, kar je povezano s temo... Res je, da včasih profesor hoče slišati točen odgovor in ti ne pusti ovinkarjenja.
Definitivno priporočam prof. Čižmana, res je, da sprašuje včasih kar precej v detajle in jih pač moraš znat, je pa po drugi strani tudi res, da ne zameri preveč, če česa vseeno ne znaš. Glavno je, da stvari razumeš. Aja, ocena je pa visoko nad pričakovanim... :)
Vsem želim veliko sreče pri opravljanju izpita.

p.s.: pa zdravila se naučite!!! ;)