| Datoteka | Velikost |
|---|---|
 resitve_vaj_iz_genetike.doc | 43 kB |
OSNOVE KLASIČNE GENETIKE
Avtosomno dedovanje
1. Genotipi P: Bb
genotipi F1: BB , Bb , bb
Nastaneta lahko dva tipa gamet (B in b).
Razmerje fenotipov pri potomcih je 3:1.
2. Genotipi: oče (rr), mati (Rr), otroci (Rr, rr).
Lahko v primeru, če bi bili njihovi partnerji heterozigoti.
3. P: aa Aa Aa aa
F1: aa Aa
F2: Aa aa
Verjetnost je 25.
4. Da, če je ženska heterozigot.
5. Oče ima krvno skupino MN.
6. Genotip F1: KkLl
gamete potomcev: KL , Kl , kL , kl v razmerju 1:1:1:1.
Genotip osebe, ki ni pegasta (eden od staršev je bil) in ima gladke lase: Kkll
Verjetnosti za posamezne genotipe:
KKLL 1/16
KkLL 2/16
kkLL 1/16
KKLl 2/16
KKll 1/16
KkLl 4/16
kkLl 2/16
Kkll 2/16
kkll 1/16
Verjetnosti za posamezne fenotipe:
KL 9/16
kL 3/16
Kl 3/16
kl 1/16
7. Možni genotipi otroka: vvBB ali vvBb
Možni genotipi staršev: vvBB , VvBB , VvBb , vvBb.
8. Da, starši, ki normalno slišijo (DdEE, DDEe, DdEe), imajo lahko gluhega otroka.
Da, gluhi starši (DDee, ddEE, Ddee, ddEe) imajo lahko otroka, ki normalno sliši.
9. Verjetnost je 3/16.
Spolno vezano dedovanje
1. Da, lahko pričakujeta sina, ki bo normalno videl barve. Da, lahko pričakujeta barvno slepo hčerko.
2. AaXHXh
3. Verjetnost za barvno slepe otroke z modrimi očmi je 1/8.
4. Ne, verjetnost, da je bila prenašalka, je 1/2.
Multipli aleli
1. Možni genotipi: A1A1
A1A2
A1A3
A2A2
A2A3
A3A3
fenotipi: A1:A2:A3 = 3:2:1.
Možni genotipi v sistemu štirih multiplih alelov:
A1A1
A1A2
A1A3
A1A4
A2A2
A2A3
A2A4
A3A3
A3A4
A4A4
2. Genotipi:
A1A1
A1A2
A1B
A1O
A2A2
A2B
A2O
BB
BO
OO
Fenotipi: A1, A2, A1B, A2B, B, O.
3. Ni prišlo do zamenjave otrok.
4. Posvojen je otrok s krvno skupino AB, iz prejšnjega zakona pa je otrok s krvno skupino O.
Analiza rodovnikov
1. Iz rodovnika ni mogoče ugotoviti, ali se alkaptonurija deduje recesivno ali dominantno.
2. Alel za miopijo nosi zapis za recesivno lastnost.
3. Brahidaktilija se deduje na avtosomnih kromosomih in sicer dominantno.
4. Agamaglobulinemija se deduje spolno vezano.
5. Levi rodovnik: prišlo je do nerazdvajanja pri mami v 2. mejotski delitvi, očetova gameta je brez spolnega kromosoma (možno nerazdvajanje v katerikoli mejotski delitvi).
Desni rodovnik: prišlo je do nerazdvajanja pri mami v 2. mejotski delitvi.
Dodatni list za analizo rodovnikov
6. Norrijeva bolezen se deduje spolno vezano.
Verjetnost, da bo potomec 3 v F3 generaciji prizadet , je 1/8.
V primeru, da je potomec moškega spola, je verjetnost za prizadetost 1/2.
7. 1/2 je verjetnost, da bo potomec imel obliko bolezni, ki ni letalna.
VEZANO DEDOVANJE
1. Genotip rekombinant: Hm/hm in hM/hm.
Oddaljenost je 12,4cM.
2. Prišlo je do delecije ali pa do insercije, ki zmanjšata razdaljo med lokusoma.
3. Genotipa v parietalni generaciji sta BV/bv in bv/bv.
Lokusa B in V sta vezana. Razdalja med njima je 18cM.
4. Rekombinante so Pq/pq in pQ/pq.
Pri 15,6 gamet je prišlo do prekrižanja.
5. Genotipi rekombinant so Ab/ab in aB/ab.
Razdalja med lokusoma je 15cM.
6. Pri testnem križanju pričakujemo 16 rekombinant.
Če lokusa ne bi bila vezana, bi bilo 100 potomcev z rekombinantnim genotipom.
7. 3 je verjetnost za rojstvo dečka, ki normalno vidi barve in nima hemofilije.
Za rojstvo barvne slepe deklice je verjetnost 25 .
Da bi se rodila barvno slepa deklica s hemofilijo, bi se morala združiti materina gameta , ki bi nastala po rekombinaciji in nerazdvajanju v 2. mejotski delitvi, in očetova gameta, ki bi bila zaradi nerazdvajanja v katerikoli mejotski delitvi brez spolnega kromosoma.
DEDOVANJE PRI ČLOVEKU
1. Oče CE
mama BF
otroka iz prejšnje zveze AC in DE.
ZAPISOVANJE KROMOSOMSKIH NEPRAVILNOSTI
1. 46,XX normalna ženska
47,XY,+21 moški z Downovim sindromom
47,XX,+21/46,XX ženska z mozaicizmom Downov sindrom/normalne celice
46,XX,del(6)(p25) ženska z delecijo p-kraka 6. kromosoma, proga 25
2. Moški z duplikacijo p kraka 4. kromosoma
»46,XY,dup(4p)«
ženska z recipročno translokacijo med kromosomoma 4 in 5, prelom na 4p13 in 5q22
»46,XX,t(4p13;5q22)«
3. Gamete: 11,17 der(11),der(17)
11,der(17) der(11),17
11,der(11) 17,der(17)
Genotipi po oploditvi z normalno gameto:
11,11,17,17
11,der(11),17,der(17)
11,11,17,der(17)
11,der(11),17,17
11,11,der(11),17
11,17,17,der(17)
5. P: X2Y X1X3
F1: X1X2 X3Y
F2: X2X3
Verjetnost za inkontinenco pigmenta pri potomstvu je 1/2.
Plod je ženskega spola in je podedoval bolezenski alel (alel 1).
Genotip ploda je X1X3.