PREČUDOVITO ŽIVLJENJE HISTOLOGIJE

Ko se pritihotapijo snovi tuje,
nas epitelij vedno zavaruje!

Če vid, da tujek ga čekira,
ga včasih tut prepusti in absorbira.

Apikalno mikrovilus tvori ščetkasti obrobek,
stereocilij se naseli v nadmodek.

Migetalke v sapniku nardijo red,
ven naženejo vsako smet.

Fibroblasti morjo sam delat,
skos kolagen pa elastin sintetizirat!!

Adipociti se sam mastijo,
zto pa majo tok velke riti.

Limfociti, monociti,
nevtrofilni, bazofilni, eozinofilni granulociti,
vse to so levkociti.

Bazalna membrana je za epitelij pregrada,
le kaj bodo celice sada?

Osteoblast se zajebe k veselo dela osteoid,
pol se pa ujame v lakuno in spremeni v osteocit.

Pol pa osteoklast popizdi
in vso kostnino spizdi.

Lobanja me ne gane,
k dezmalno nastane.

Kul so dolge kosti, kjer propade hondrocit,
da ga lahko nadomesti osteocit.

Več snopov vlaken ščit čvrst epimizij,
en snop vlaken si nabav rahel perimizij,
ne kul vlakna majo pa sama svoj endomizij.

Perikarion ma rd dobre ritke,
zato ma okrog sebe skos satelitke.


Akson sam je čis shiran,
pa je pol rajš mieliniziran.

Meisner pa Valter-Pacini,
mata telesci občutljivi.

Voda se ne bo v kri spremenila,
mene pa bo hista počas ubila.

Kri rab tri obdobja da nastane,
pol pa za zmer ostane.

V rdečem mozgu se fejka brezjedrni retikulocit,
ampak sčasoma le dozori v pravi eritrocit.

Granulociti majo skupno mamo,
mieloblastko, to prefinjeno damo.

Mielocit je že vsega sit,
zato se odloč kere vrste granulocit hoče bit.

Megakarlocit svoje ročice v kapilare izteza,
trombocite ponuja, da bi se končala megakariopoeza.

Limfocit se antigena ne bran,
zato z njim skoč v sekundarni limfatični organ.

Langerhansovi celici antigen smrdi,
zato iz kože ga spodi.

Melanociti melanosome kujejo,
da nas pred soncem varujejo.

Pinealociti si kr neki zmišljujejo,
ponoči melatonin, podnevi pa serotonin izdelujejo.

Ker so modificirani nevroni, cele so fine,
prebivalke glandule suprarenalis, celice kromafine.

Koji kurac pa to,
zakaj ma tok plasti eno oko???

V brk se smeji svetu roženica,
za njo se varno skriva zenica.

“Bejbi kok maš hudo barvo oči!”
Ma to šarenica z melanociti nardi.

Beločnica ga u izi zadi čepi,
na njej žilnica leži.

Sam da se mrežnica ciliarnika dotakne,
pa ji le-ta vid izmakne.

Me kr prime srat,
k se prebijam še skoz njen deseti sklad.

Srednje oko skrivaj skozi okenci opazuje,
notranje uho sploh ne ve, da ga nadzoruje!!

Dlačnici stereocilije iztegujeta,
ravnotežje nadzorujeta.

Polž okrog modiolusa potuje,
ta pa se v lamino spiralis ossei nadaljuje.

Vestibularna in timpatična cev nas hočta zavest,
a polžev vod kot cel taprava ve da nas onadva ne morta okol prnest!

Zobek si želi na prostost,
a ga Sharpeyeva vlakna vežejo na alveolno kost.

Želodec je kao car,
sam če ma tok celic je to čis njegova stvar.

Sploh pa bi že zgnil,
če ne bi usakič nevtralnih mucinov dobil.

Če sfinktra ne delujeta,
kakcu prosto pot ponujata.

Moll in Dissej si mislita “ oh kako sem znan”,
a po njiju je samo prazen prostor poimenovan!

Olfaktorna celica končno poznanstva zveča,
ko drugi nevron v olfaktornem korteksu sreča.

Vestibulni gubi hočta glasilkam funkcijo izmaknt,
ampak revice se sploh ne morta premaknt.

Celica Clara,
v bronhiolu si je postlala.

Tam surfaktant izloča,
prehod zraka omogoča.

Če se dva alveola nimata rada,
medalveolni pretin zraste kor pregrada.


Za lulanje potrebna je ledvica,
sestavljata jo skorja in sredica.

V ledvičnih telescih primarna filtracija se izvaja,
urin skozi bazalno membrano endotelija in podocitov prehaja.

V ledvičnih cevkah se reabsorbira,
potem pa spet v zbiralcih koncentrira.

Mehur se krči in razteguje,
včasih mu prostora zmanjkuje.

Sertolijeve celice tvorijo zaščitno ogrado,
s tesnimi stiki delajo testistno pregrado.

Semenčica išče izhod,
za to mora skozi semenovod.

V ampuli jajcevoda jajčece sreča,
pa se združita, da ni gneča.

Zigota si domek išče,
maternica v sekreciji je pravo zatočišče.

9 mesecev se razvija vse mogoče,
ker pač vsak embrij vse organe hoče!

Ampak naučit se embrij ves,
je težko ko pes.