| Datoteka | Velikost |
|---|---|
 Menopavza.docx | 14 kB |
Perimenopavza ali klimakterij zajema obdobje pred menopavzo, ko so endokrinološke, biološke in klinične značilnosti bližajoče se menopavze že očitne, in vsaj prvo leto po menopavzi. V tem obdobju poznamo več faz, vsaka pa ima svoje značilnosti:
• Premenopavza lahko označuje različna obdobja; pri nas s tem imenom opredeljujemo fazo, ki se prične z menstruacijskimi motnjami, psihičnimi in somatskimi spremembami, lahko tudi več let pred menopavzo.
• Izraz menopavza označuje trajno prenehanje menstruacije, ki je posledica izgube ovarijske folikularne aktivnosti.
• Pomenopavza se prične z menopavzo, vendar je ne moremo določiti prej kot po 12 mesecih od zadnje spontane menstruacije.
Premenopavza
Ovarijska funkcija upada počasi. Prvi klinični znak upadanja ovarijskega delovanja se spremembe v dolžini menstruacijskega ciklusa, ki se v povprečju skrajša za 2 do 3 dni. To skrajšanje gre v prvi fazi na račun skrajšanja foliklove faze, kasneje se skrajša lutealna faza. Koncentracija plazemskega estradiola, ki ga izločajo celice razvijajočega se folikla, tako počasi pada. Menstruacijski ciklusi postanejo neredni in so ponavadi anovulacijski.
Menopavza
Menopavzo določa zadnja menstruacija v življenju in jo lahko določamo le retrogradno. V razvitih deželah menopavza nastopi v popvrečju v 51. letu starosti, v nerazvitih pa že nekaj let prej. Ugotavljajo, da ima na starost ob nastopu menopavze velik vpliv prehrana.
Pomenopavza
V zgodnji pomenopavzi (leto ali dve po menopavzi) se organizem prilagaja na spremenjeno notranje okolje. Estrogen se tvori zunaj ovarijev, in sicer s pomočjo konverzije plazemskih androgenov (testosterona in androstendiona) z encimom aromataza v estron v maščobnem tkivu. Koncentracija FSH se zviša zaradi padca inhibitorne funkcije ovarijev, kasneje se zviša se LH. Plazemske vrednosti FSH in LH ostanejo visoke še visoko v starosti in spodbujajo sintezo androgenov v ovarijski stromi.
Pomenopavzni simptomi
Simptomi so povezani z zmanjšanjem plazemske koncentracije estradiola. Najbolj neprijeten simptom motenega nevroendokrinega ravnovesja v klimakteriju predstavlja vazomotorna nestabilnost zaradi motnje v termoregulatornem centru hipotalamusa. Kaže se v obliki navalov vročine v glavo in z nočnim potenjem. Navali vročine v glavo se subjektivno kažejo kot ponavljajoče se prehodne faze zardevanja, znojenja in občutkov vročine, ki jih včasih spremljajo palpitacije, tesnoba in mrazenje.
Pojavljajo se tudi gastrointestinalne motnje, respiratorne in mišično-skeletne motnje ter urogenitalna atrofija s posledično inkontinenco in izsušitvijo vaginalne sluznice.
V tem času so pogostejše tudi psihološke motnje, kot so astenija, razdražljivost in depresija.
Po menopavzi se pomembno zveča tveganje za razvoj aterosklerotične kardiovaskularne bolezni, saj pomanjkanje estrogena spremeni lipidni metabolizem. Poleg tega žensko ogroža še osteoporoza, saj se zaradi zmanjšanja kostne mase se poveča nagnjenost k zlomom zapestja, hrbtenice in kolka.
Zdravljenje
Motnje, ki so posledica pomanjkanja estrogenov ali motenega notranjega ravnovesja (vazomotorni simptomi, menstrualne nepravilnosti, psihične spremembe), lahko ublažimo z dodajanjem etsrogena in progesterona – to je t.i. hormonska nadomestna terapija, ki pa ne ublaži vseh simptomov. Estrogen nadomešča foliklovo dejavnost, oba skupaj (e+p) pa nadomeščata delovanje rumenega telesca. Ženskam z odstranjeno maternico lahko dodajamo le estrogene, ker ni nevarnosti stimulacije endometrija.
Za urejanje predmenopavzalnih nerednih disfunkcijskih krvavitev lahko predpisujemo samo gestagene (progesteron), ki preprečujejo čezmerno endogeno stimulacijo endometrija zaradi anovulacijskih ciklusov (persistentni folikli).
Čeprav nobena od oblik in kombinacij HNZ ne more nadomestiti delovanja jajčnikov, pa dodajanje hormonov v perimenopavzalnem obdobju in kasneje vsaj deloma izboljša klinično simptomatiko in kakovost življenja.