Nosečnost, porod in prvi meseci po njem so obdobje v življenju ženske, ki ga zaznamujejo številne spremembe, ki zajamejo vse aspekte življenja. Spremeni se telo, način življenja, partnerski odnos in socialni status. Vsaka sprememba pa predstavlja svojevrsten stres, zato ni nenavadno, da je to obdobje v katerem se pojavijo tudi številne psihične motnje.

O postnatalnih psihičnih motnjah v splošnem govorimo, kadar se motnja pojavi med nosečnostjo ali v roku enega leta po porodu. V tem obdobju se pojavljajo
• postnatalna otožnost ali »blues«
• postnatalna depresija
• postanatalna psihoza
• pojav ali zagon drugih psihiatričnih motenj - bipolarna motnja, shizofrenija
• nekatera literatura navaja tudi post-porodni stresni sindrom po bolečem porodu

POSTNATALNI BLUES (PNB ali PPB) je stanje, ki se običajno začne 2-3 dan po porodu pri kar 80% žensk. Značilni so čustvena labilnost, anksioznost, nespečnost in motnje apetita. Vsi simptomi izzvenijo sami po sebi v roku 14 dni. V redkih primerih je lahko napovednik za razvoj postnatalne depresije.

POSTNATALNA DEPRESIJA (PND ali PPD) prizadane 10-20% žensk. Običajno se razvije v prvih 4 tednih po porodu, vendar tudi nastop bolezni šele nekaj mesecev kasneje ni nikakršna izjema. Depresija je lahko glede na stopnjo in izraženost simptomov, tako kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju, zelo blaga ali zelo huda.

Znaki in simptomi:
• znižana čustvena lega, ki jo spremljajo otožnost, tesnoba, jokavost in anhedonija
• pomanjkanje energije in izčrpanost
• občutek nepomembnosti in manjvrednosti, saj se vse vrti le še okoli otroka
• agitacija in občutek hiperaktivnosti, po drugi strani pa jim je vse odveč
• poslabšanje koncentracije
• anksioznost in panični napadi
• obsesivna skrb za otrokovo varnost in zdravje
• nihanje razpoloženja
• Vsiljive misli in mentalne slike poškodovanja otroka, ki lahko vodi v rituale, npr. izogibanja ostrim predmetom in obsesije, npr. stalno preverjanje otrokovega dihanja. Tovrstno dogajanje neizogibno vodi v občutke sramu in neuspeha v materinstvu.
• pesimistično razmišljanje in misel na samomor

Dejavniki tveganja:
• predhodne depresivne epizode
• slabi partnerski odnosi
• pomanjkanje podpore v družini
• družbeno sprejeto prepričanje o blaženem stanju v materinstvu
• mlada mati
• socialna ogroženost
• nezaželena nosečnost

DD:
• anemija
• motnje delovanja ščitnice
• podaljšano obdobje bolečin po porodu
• stanje utrujenosti zaradi spremembe življenjskega sloga in večjih obremenitev po porodu – utrujenost zaradi pomanjkanja spanja, spremenjen ritem spanja in prehrane, ipd.

POSTNATALNA PSIHOZA (PNP ali PPP) je redko stanje, ki prizadene 1/1000 žensk. Akutno se začne v prvih 48 do 72 urah po porodu in vključuje delirij, izgubo spomina, razdražljivost in nihanje razpoloženja.

Psihoza se lahko razvije tudi v prvih mesecih po porodu kot del manične ali depresivne epizode. Povečano je tudi tveganje za prvi izbruh psihotične motnje. Ne glede na vzrok za razvoj psihotičnih simptomov je potrebna takojšnja intervencija, zaradi zaščite tako matere kot otroka.

Diagnostika:
• Edinburg Postnatal Depression Scale (EPDS) je samo-ocenjevalni vprašalnik, ki obsega 10 vprašanj. Osredotoča se na simptome depresije, kot so napadi joka, pomanjkanje zanimanja, povečani občutki krivde, težave s spanjem in mislimi samopoškodovanja. V Sloveniji tovrstnega vprašalnika nimamo, nimamo pa tudi drugih preventivnih metod, usmerjenih v tovrstno problematiko.
• Diagnostika je prepuščena mamici, njeni družini in pozornejšem kliničnem osebju v porodnišnici.

Zdravljenje:
• (suportivna) psihoterapija
• podporne skupine – Postpartum Support International v ZDA
• medikamentozna terapija
• Raziskav o učinkih antidepresivov na plod/otroka med nosečnostjo ali dojenjem so skope. Najboljše rezultate so dosegli sertralin (Asentra, Zoloft), paroksetin (Paroxat, Seroxat) in nortriptilin.
• Stabilizatorjev razpoloženja naj doječe matere ne bi uporabljale, čeprav absolutnih kontraindikacij za uporabo novejših, npr. valproata ni. Kljub temu pa so raziskave, ki so bile izvedene pokazale kar nekaj stranskih učinkov.

Številne ženske precenjujejo škodljive učinke medikamentozne terapije in hkrati podcenjujejo škodljive učinke depresije nanje in na otroka.

Negativni učinki psihičnih motenj:
• odsoten/zavrt je razvoj vezi med materjo in otrokom
• zanemarjanje otroka
• povečana je možnost zlorabe
• otrok ne dobi čustvene opore in ima slabši socialni stik (kognicija!)
• propad partnerske zveze

Res je, da se v splošnem odsvetuje jemanje zdravil tekom nosečnosti, vendar so v zelo hudih primerih psihične motnje veliko bolj nevarne razvoju plodu, kot zdravilo zanje. Poleg povečanih možnosti za samopoškodbo, se lahko pojavi zanemarjanje in škodljivo vedenje. Po porodu je stvar lažja in prag za medikamentozno zdravljenje močno pade. Seveda se mora mati zato pogosto odreči (polnemu) dojenju.