Ker smo bili 4 napisani na ta termin, nas je najprej vprašala, ali bi šli vsi skupaj ali vsak posebej, ali dva po dva in odločili smo se, da gremo vsi skupaj (izključno naša odločitev). Kljub temu izpit ni bil nič krajši, trajal je namreč 3 ure in pol, na koncu smo bili že vsi zmatrani, ampak razumljivo je, da izpita ne bo skrajšala samo zato, ker nas je notri več. Na začetku smo vsi štirje vlekli dve vprašanji iz ginekologije in dve iz porodništva, potem pa smo vsi najprej odgovarjali na prvo, potem na drugo vprašanje in tako naprej do konca. Vmes je poudarila, da moramo biti seveda dobro naučeni, da pa ji veliko več pomeni tudi, če vidi, da znamo razmišljati in da smo karakterno dobri bodoči kolegi. Tako najprej poveš vse, kar si se naučil o neki temi, potem pa ti da še podvprašanja, da vidi, ali to temo tudi razumeš. Kljub temu, da veliko njenih podvprašanj temelji na pafi in fiziji se mi zdi, da ji je popolnoma jasno, da vsega pač ne moremo vedeti in da tega niti ne pričakuje – pričakuje pa en dober pogovor s študentom. Tako da ne se it učit pafija ker je vse skupaj potem veliko bolj preprosto kot zveni zdaj. Vsako vprašanje posebej oceni in potem verjetno da skupno oceno glede na vsa 4 vprašanja in pisni (čeprav je poudarila, da bi bil že čas za zamenjavo pisnih vprašanj glede na to, da vsi pišemo odlično ☺) - tako da drobne napake absolutno so dovoljene tudi za oceno 10.
Moja vprašanja:
Urinska inkontinenca – diagnostika (povedala sem stvari iz propedevtike, vprašala me je še glede zdravljenja inkontinence, posebej stresna in posebej urgentna, najprej konzervativni načini, potem pa še vrste operacij, tukaj se nisem spomnila tistega botoksa pri urgentni UI ker sem to stran v knjigi vsakič vztrajno preskočila, sem ji to tudi takoj priznala in je res razumela, mi pomagala in me pripeljala do odgovora), aja, UI se lahko zdravi tudi s topično kremo estrogenov, baje ful pomaga
Descensus in prolaps medeničnih organov (vse vrste prolapsov, kako zdravimo – pesarji so za uterokelo super fajn!)
Epiziotomija in poškodbe mehke porodne poti (povedala sem ji tudi stopnje raztrganine presredka, potem pa me je vprašala kaj vse je lahko poškodovano, greš po vrsti od cerviksa do zunanjega spolovila, v glavnem nič posebnega, ti pa pove zraven še kak zanimiv primer ki se jim je zgodil, sprašuje te tudi na kak način se recimo strga cerviks, kako se strgajo labije, ampak te sama pripelje do odgovora)
Prilagajanje novorojenčka na zunajmaternično življenje (tukaj sem ji povedala vse organske sisteme, od kvs do termoregulacije itd, dala mi je potem primer punčke ki je bila zdrava, nosečnost super, potem pa je v nekaj urah po rojstvu postala plava in je umrla in me je vprašala kaj bi lahko bilo. Tako sem omenila šante, pri čemer moram poudarit da če bi govorila popolne bedarije bi me zdravnica z mnogoletnimi izkušnjami in miljoni strani prebrane literature verjetno ustavila in povedala, da sem na napačni poti. V glavnem, potem sva prišli do tega da je imela punčka transpozicijo velikih žil, še enkrat poudarjam, da z njeno pomočjo)
Izpit pri dr. Ban je sproščen, zdi se ti, da ji je popolnoma jasno, kaj pričakuje od študentov in potem sem tudi sama vedela, kaj pričakovat od njenih podvprašanj. Res je, da zdravnica išče znanje in da ji veliko pomeni, da znaš osnovne pojme, to pa potem še nadgradiš. Če osnov ne znaš, pa ti potem seveda tudi celotna pafi filozofija ne pomaga, ker je to izpit iz ginekologije. Tako da prosim, ne se bat, zdravnica na nas gleda kot na bodoče kolege in je izjemno prijazna, večkrat se nasmeji in s tabo pošali, pogovor z njo pa je poučen in se iz tega še marsikaj naučiš. Če znaš izpitne teme in če ji pokažeš, da si dobra oseba, ki zna razmišljat, ti dobra ocena ne uide. Če se ti slučajno zalomi z učenjem, pa se ji vidi, da ji je resnično iz srca žal, da ti mora napisati slabo oceno in ti ponudi dodatno vprašanje in tudi možnost popravljanja ali zviševanja čez en teden. Če to zavrneš oziroma ne znaš odgovoriti, ti oceno seveda vpiše.
Še enkrat, zdravnica ni noben zmaj in je super oseba, ocena pa je taka, kot si jo zaslužiš sam. Na koncu bi rada samo še rekla, da smo v času, ko ima marsikdo marsikaj za povedati o našem poklicu in da se mi prav zaradi tega zdi bistveno, da ostanemo kolegialni in si ne mečemo polen pod noge. Pa vso srečo!