Limfna drenaža in presoterapija sta specifični metodifizikalne terapije, ki se uporabljata tako za zmanjševanje lokaliziranih oteklin kot limfedema širšega obsega.

Za načrtovanje in indiciranje terapevtskih postopkov je potrebno razumevanje geneze oteklin in poznavanje zgradbe in funkcije limfnega sistema.

LIMFEDEM

Je posledica motenj v odvajanju limfe preko limfnega sistema, ki je del cirkulatornega sistema. Za nastanek limfedema je značilno porušeno ravnotežje med količino nakopičene tekočine v medceličnim prostorom in zmožnostjo limfnega sistema, da to tekočino odplakne. V medceličnini zastaja tekočina z beljakovinami, ki delujejo kot tujki in povzročajo kronilčno vnetje. Posledično pride od proliferacije vezivnega tkiva in razvoja fibroskleroze, ki je tipična za limfedem!!
Po nastanku delimo limfedem na:
- Primarni (prirojene nenormalnosti limfnega sistema)
- Sekundarni

Manifestacija limfedema:
- otekanje dela dela telesa, navadno zgornjega ali spodnjega uda
- občutek težkega uda, napetosti in bolečine v otečenem delu
- sprva je oteklina mehka, nato postane trda
- fibroskleroza

Klasifikacija limfedema
- I. stopnja: še ni otekanja, so prisotni rizični faktorji ( malignom, operativni poseg, prirojene anomalije limfbega sistema...).- terapevstki program ni potreben, pacienta poučimo o ukrepih nege, gibanja, o ustreznih vajah in položajih, o preprečevanju infekcij.
- II. stopnja: blag limfedem. Otečen ud je za manj kot 20% obsežnejši od neotečenega (kadar gre za ud) .Osebe potrebujejo terapevtski program ročne ali aparaturne limfne drenaže z edukacijo o potrebnih preventivnih ukepih z vajami, samomasažo, položaji v počitku, negi.
- III. stopnja: blag do hud ali kompliciran limfedem: obseg uda je za več kot 20% večji od neotečenega, oteklina sega na trup, glavo, vrat ali genitalije. Subakutno tkivo se ne giba, je fibrozirano, oblika uda je spremenjena, koža je spremenjena (kvaliteta, barva)... oseba potrebuje terapevtski program, pojasnilo o bolezni, opremo s kompresijskim povojem ali oblačilom, izobraževanje o negi.
- IV. stopnja: hud, kompliciran limfedem: prizadeti del je fizionosmko spremenjen, tkivo anpeto, limforeja, ulceracije, vnetje, bolečina... Terapevtski prgram je usmerjen v zmanjšanje edema s fizikalno terapijo, medikamentozno terapijo komplikacija, opremo s pripomočki, edukacijo...

Limfedem je kronično obolenje, ki ga ne moremo pozdraviti, z ustreznimi in pravočasnimi ukrepi pa lahko stanje bistveno izboljšamo in anučimo osebo pravilnih ukrepov samoterapije.
Terapevtska postopka, ki se jih najpogosteje poslužuejmo sta ročna limfna drenaža in aparaturna preosterapija.

ROČNA LIMFNA DRENAŽA

Ročna masažna tehnika. Najuspešnejša metoda odpravljanja edemov. Opravlja se ročno. Terapevstki postopek se začne na tsitem delu kjer ni limfostaze.

Učinki:
- izboljšanje delovanje limfnega sistema
- mobilizacija beljakovin in tekočine iz tkiva
- povečanje količine limfne tekočine, ki jo prenašajo normalni in spremenjeni limfni vodi
- pospeši vzpotavljanje novih poti po operativni odstranitvi limfnih vozlov in pripadajočih limfnih žil

Indikacije:
- generalizirani primarni in sekundarni limfedem
- lokaliziran limfedem o poškodbi ali operaciji
- hematom po poškodbi
- oteklina po poškodbi, po obsevanju
- brazgotine
- generalizirana obolenja veziva
- otekline v zvezi z nevrološkimi ali internističnimi obolenji

Kontraindikacije:
- akutna vnetja
- splošna težja obolenja
- izčrpanost
- akutna faza globoke venske tromboze
- absolutna kontraindikacija je sveža vneta ali rakasta sprememba na koži
- ne izvajamo terapije nas področjem ščitnice, kadar gre za hiperfunkcijo

Terapevtski program

V začetni fazi jo izvajamo vsakodnevno 10 – 15 krat , anto se terapevstki program razredči na
2- 3-krat tedensko 3 – 5 tednov in nato še 5 tednov 1-krat tedensko.
Posamezna terapija traja 45 do 60 minut.

PRESOTERAPIJA

Oblika aparaturne terapije, ki z aplikacijo pozitivnega pritiska na posamezne dele telesa, vpliva na izplavljanje tekočine iz medceličnih prostorov.naprave, ki jih za to uporabljamo so:
- elektronsko vodene zračne črpalke
- sistem manšet

Učinek presoterapije:

Z zaporednim polnjenjem manšet ter z intermitetnim naraščanjem in padanjem tlaka v njih se izvaja pritisk na tkivo, kar pospeši pretok po venah in iztiska tekočino iz medceličnih prostorov. Zadostuje uporaba tlaka med 30 in 40mmHg. Z zmanjšpanjem otekline se zmanjša bolečina in pospeši celjenje rane. Vpliv na pospešen venski pretok je uspešen tudi pri ležečem bolniku. Nekatere študije so potrdile redkejše nastajanje GVT ob vsakodnevni uporabi intermitentne zunanje kompresije. Slaba stran manšet je ta, da za manšete niso dostopni vsi deli trupa, nekateri menijo da iztiska iz tkiva le tekočino ne pa tudi beljakovin. Pri bolezenskih stanjih zato uporabljamo aparaturno limfno drenažo kot nadaljevanje ali dopolnitev programa ročne limfne drenaže. Prednost aparaturne terapije je, da ne zahteva stalne prisotnosti terapevta in s tem omogoči obravnavo več bolnikov.

Indikacije:
- posttravmastka oteklina
- kronična venska staza
- preventiva GVT
- postoperativna oteklina
- primarni in sekundarni limfedem (nadaljevanje terapije)
- celulit (kozmetično)

Kontraindikacije:
- stanja splošne izčrpanosti
- srčna dekompenzacija
- nefrotični edem
- akutna vnetja kože
- akutna GVT
- lokalni malignom
- flebotomboza

Velika previdnost je potrebna pri terapiji spodnjih udov, kadar gre za limfedem po odstranitvi ingvinalnih bezgavk, za motnje cirkulacije zaradi diabetične angiopatije, kadar je že prisoten edem genitalnega predela, na zgornjih udih pa v primerih otekanja po obojestranski mastektomiji.

SPREMLJANJE UČINKA TERAPIJE

Spremljamo navadno z merjenjem obsega telesa oziroma udov na točno določenih mestih.

DRUGE METODE FIZIKALNE TERAPIJE ZA ZMANJŠANJE OTEKLIN

Limfna drenaža z elektrostimulacijo

Vakuumska terapija in intermitentna vakuumasko-kompresijska terapija ( menjanje pozitivnega in negativnega pritiska; delovanje predvsem na vensko in arterijsko cirkulacijo)

DRUGI UKREPI OB ZDRAVLJENJU EDEMA

Ročna limfna drenaža in presoterapija nista dovolj za obravnavo bolnika z limfedemom. Uporabljeni morata biti skupaj z ostalimi ukrepi: kompresijsko povijanje z elastičnim povojem po terapiji ( v začetni fazi), uporaba individualno izdelanih kompresijskih oblačil (ko se s terapijo doseže stabilno stanje), izvajanje ustreznih vaj in skrb za zdravo kožo, ortopedski čevlji...
Hrana: manjši vnos soli
Zdravila: benzpopironi, diuretiki niso indicirani!