Pomemben kontrolni center motoričnih funkcij koordinira premikanje in držo in sodeluje pri programiranju premikov. Filogenetsko starejši predeli – archicerellum in paleocerebellumso situirani medialno, mlajši predeli , ki so pri ljudeh visoko razviti – neocerebellum, pa so situirani lateralno.

Če pride do poškodbe malih možganov ne pride do paralize ali izgube senzitacije, pač pa je pomanjkljiva motorična koordinacija. Obenem naj bi mali možgani igrali pomembno vlogo pri učenju in izvedbi zavestnih in tudi refleksnih gibov.

Mediani cerebellum
Primarno odgovoren za kontrolo ravnotežja in postavitve oz. orientacije v prostoru in vizualne motorične kontrole. Poškodbe medianega cerebelluma rezultirajo v okvari ravnotežja, očesnih premikov, v ataksiji trupa in hoje.
Lateralni cerebellum – hemisferi
Glavna naloga tega predela je programiranje oz. načrtovanje gibov. Njegova funkcijska fleksibilnost omogoča motorično adaptacijo in učenje motoričnih procesov. Okvare hemisfer se kažejo v težavah začetni fazi giba, koordinaciji in zaključku hotenega giba ter v težavah pri hitrem reprogramiranju giba v nasproten premik- diadochokinesis. Posledica teh okvar so tremor glede na približevanje ciljnemu objektu – intention tremor, oslabitev prostorske predstave oz. presojanje razdalj – dysmetria ter težave pri končanju premika – rebound phenomena in adiadochokinesis – nezmožnost izvajanja hitrih alternirajočih gibov. Govor je upočasnjen, monoton in nerazločen – dysarthria.
Eferentne poti cerebellarnega korteksa so iz nevritov iz več kot 107 Purkinje celic, ki imajo inhibitorni efekt na cerebellarna jedra, s katerimi so povezana. Inhibitorni efekt Purkinje celic ojačujejo climbing fibers ( - aferentno nitje iz hrbtenjače v predelu olive Mossy fibers – konci preostalega aferentnega nitja ki se končajo v cerebellumu, dražijo veliko število granularnih celic in njihovih paralelnih vlaken in s tem povečajo inhibitorni efekt Purkinje celic) ali pa preko inhibitornih intermediatnih celic – Golgi cells, sprožajo deinhibicijo, ki lahko poteče direktno preko stellate ali basket cells.

Okvare malih možganov
Poškodba malih možganov oslabi motorično funkcijo na ipsilateralni strani telesa, saj se večina poti dvakrat križa do motoričnega nevrona, prvič v cerebelarni eferentni poti in drugič v descendentni motorični progi.
Do kakšnih motoričnih okvar bo prišlo, je odvisno od tega, kateri funkcionalni del malih možganov je prizadet. Poškodba flokulonodularnega režnja privede do podobnih težav kot se pojavijo pri poškodbi vestibularnega aparata – pride do težav z ravnotežjem, hojo in nehotnih gibov zrkla. Poškodbe vermisa privedejo do motoričnih težav trupa ter poškodbe intermedialne regije oz. hemisfere rezultirajo v okvari motorike udov.

Tipi motoričnih okvar vsebujejo okvare koordinacije, ravnotežja in mišične napetosti. Ataksija je motnja usklajenosti (koordinacije) mišičnih gibov in se kaže s težavami pri hoji, gibanju., velikokrat se izraža kot dismetrija. To je stanje, pri katerem napake v smeri giba preprečujejo udu gladek gib v želeno pozicijo oziroma bolnik ne more pravilno odmeriti velikosti giba (npr. bolnik pri prijemu steklenice prekomerno ali premalo razpre svojo dlan). Ataksija se lahko izraža kot disdiadohokinezija, stanje v katerem ne more priti do hitre menjave pronacije in supinacije. Če poskušamo izvesti bolj kompleksen gib pride do dekompozicije premikov, kar pomeni da je gib izveden po večih stopnjah, namesto da bi bil enoten.
»intention tremor (ciljni)« je prisoten , če pacienta prosimo, da se dotakne neke tarče, bolj ko se bliža tarči, večja je amplituda, mišice se tresejo.
Če je okvarjeno ravnotežje, potem ima posameznik večjo možnost, da pade v smeri poškodovane strani, hodi pa tako, da noge postavlja na široko (O). – ataksična hoja
Lahko pride tudi do scaning speech, govor je počasen in nerazločen.

Pojavi se tudi hipotonija (zmanjšanje napetosti), razen če je poškodovan anteriorni vermis. Hipotoničnost pa je povezana s fazičnim nateznim refleksom, npr. ko udarino s kladivcem ob patelarni ligament se bo noga zibala naprej in nazaj. Te poškodbe zato kažejo na nenormalno časovno usklajevanje mišičnih kontrakcij tj. kontrakcija agonista in antigonista.