Možgani so s pomočjo longitudinalne fissure razdeljeni v dve hemisferi, ki nista povsem simetrični tako v strukturnem kot tudi v funkcionalnem smislu.

Dominanca določenih področij v možganih za neko funkcijo je pogosto povezana z dominantno roko osebe. Tako naj bi bila leva hemisfera prevladujoča za senzorimotorične funkcije desničarjev in desna za levičarje. Kljub tej splošni delitvi pa velja, da je leva možganska hemisfera v več kot 90 % dominantna za izražanje in razumevanje jezika tako pri desničarjih kot tudi pri levičarjih.
Ta lateraliziranost je bila dokazana z injiciranjem anestetika s kratkoročnim delovanjem v levo karotidno arterijo. Prišlo je namreč do kratko trajajoče aphasie, kar je nesposobnost govora ali pisanja. Z jezikovno dominanco se tako povezuje področje na dnu lateralne fissure, imenovano planum temporale, ki je na levi strani običajno večje kot na desni. V jezikovno sposobnost posameznika je tako vključenih več področij leve hemisfere. Wernickovo področje (Wernicke's area) je veliko področje locirano na posteriornem delu superiornega temporalnega gyrusa, takoj za auditornim korteksom. Poškodba tega področja se odraža kot receptive aphasia (dovzetna aphasia), pri čemer so osebe nesposobne razumevanja govorjenega ali pisanega jezika. Kljub temu, da je njihov govor tekoč z normalnim besediščem in intonacijo pa se niso zmožni izražati v smiselnih stavkih.

Brocovo področje (Broca's area) se nahaja na posteriornem delu inferiornega frontalnega gyrusa, kjer se nahajajo funkcije povezane z tvorjenjem govora. Poškodba omenjenega področja se imenuje expressive aphasia (ekspresivna aphasia), pri kateri ima posameznik težave z govorjenjem in pisanjem, kljub temu pa razume jezik razmeroma dobro.

Ni nujno, da ima oseba z dovzetno aphasio poškodbe sluha in vida, prav tako pa lahko ima oseba z ekspresivno aphasio popolnoma normalno kontrolo nad mišicami, ki so odgovorne za pisanje in govorjenje. Tako aphasia v resnici ne temelji na pomanjkanju motoričnih ali senzoričnih sposobnosti temveč na nezmožnosti prevajanja jezikovnih senzoričnih informacij v koncepte ali obratno. Vendar pa so lezije dominantne hemisfere lahko dovolj velike da se odražajo ne le kot mešane oblike aphasie temveč tudi kot senzorične motnje ali paraliza določenih mišic, vključenih v ekspresijo govora.

Prisotne so tudi določene razlike med spoloma, saj naj bi bili možgani moških bolj lateralizirani od ženskih.
Lateraliziranost možganske funkcije se razlikuje tudi od posameznika do posameznika, vseeno pa je prisotna določena stopnja tendence posamezne hemisfere za večji vpliv v neki funkciji. Tako naj bi bila desna hemisfera pomembnejša pri procesiranju vidnih in slušnih dražljajev, prostorski orientaciji, umetniškem ustvarjanju in čustvovanju, leva pa pri logičnem in analitičnem razmišljanju ter pisnem in govornem izražanju.