Kolokvij iz fiziologije živčevja 12.1.2011
1.) Poškodba desnega tractus opticusa povzroči:
- izpad obeh levih polovic vidnega polja
- izpad obeh desnih polov vidnega polja
- bitemporalno hemianopsijo
- binazalno hemianopsijo
- slepoto desnega očesa

2.) Audiometrija je metoda:
- ki omogoča ločevanje poškodb srednjega in notranjega ušesa
- s katero merimo občutljivost ušesa na bolečino
- ki omogoča merjenje praga slišnosti pri visokih frekvencah
- za določanje frekvenčnega območja sluha

3.) Miopija je povezana s/z:
- spremembo bližišča
- spremembo akomodacijske moči očesa
- spremembo intraokularnega tlaka
- spremembo barvnega vida

4.) Za akomodacijo očesa pri prehodu s svetlobe v temo velja:
- povezana je z regeneracijo opsinskega dela vidnega pigmenta
- traja nekaj sekund
- traja nekaj minut
- traja dlje kot akomodacija pri prehodu iz teme na svetlobo

5.) Akomodacija:
- omogoča, da normalno vidno oko izostri bližnje predmete
- m. ciliaris se relaksira
- leča se splošči
- je pomembna pri gledanju na daljavo

6.) Frekvenca teta ritma je:
- 4 - 7 Hz
- 8 – 12 Hz
- 1 – 3 Hz
- 12 – 30 Hz

7.) Decerebrirana mačka
- pri pasivni fleksiji uda se aktivirajo fleksorji
- pri pasivni fleksiji uda se aktivirajo ekstenzorji
- refleks na nateg mišice se imenuje inverzni miotatični refleks
- ne moremo je postaviti na noge

8.) EEG
- v budnem stanju prevladujejo valovi 8 – 30 Hz
- merimo aktivnost aksonov kortikalnih nevronov
- ima slabo časovno in dobro prostorsko ločljivost
- aktivnost je redna in ritmična

9.) EMG
- hitrost prevajanja po n. medianus je 90 m/s
- pri draženju preiskovanec čuti mravljinčenje v prvih treh prstih
- hitrost prevajanja določimo z eno meritvijo v zapestju
- električna aktivnost mišice je enaka ne glede na amplitudo toka

10.) Pri nevrološkem pregledu z refleksnim kladivcem:
- dražimo mišična vretena
- ne dražimo Golgijevih tetivnih organov
- z Jendrassikovim manevrom dobimo slabše reflekse
- izzovemo inverzni miotatični refleks

11.) Vrečasta intrafuzalna vlakna:
- posredujejo informacijo o dinamični spremembi dolžine mišice
- so izvor 1b aferentnih vlaken
- vzdražijo se nemielinizirana C vlakna
- 1&2

12.) Od česa je odvisna ostrina vida:
- osvetljenost objekta
- akomodacije
- gostote paličnic v fovei centralis

13.) Motorična enota:
- oživčujejo jih gama motorični nevroni
- znotraj ene motorične enote so vlakna vseh treh vrst
- večje motorične enote imajo več alfa motoričnih aksonov
- večje motorične enote se aktivirajo prej
- večje motorične enote imajo več motoričnih ploščic

14.) Za membranski potencial prečno progaste mišice velja:
- AP traja 2-4ms
- AP se lahko seštevajo
- MMP je -20 mV
- refraktarna doba je 120 ms


15.) EPSP:
- depolarizacija membrane zaradi odprtja Na kanalčkov
- depolarizacija membrane zaradi odprtja K kanalčkov
- še 3 napačni

16.) Motorična ploščica:
- kemična sinapsa, ker je mediator nevrotransmiter
- ni sinapsa
- kemična sinapsa, ker se odprejo ionski kanali
- električna sinapsa

17.) Relativna refraktarna doba:
- traja od začetka depolarizacije do konca hiperpolarizacije
- AP ne moremo vzbuditi
- AP sproščen v tem času ima enako amplitudo kot AP po relativni refraktarni dobi
- AP se sproži, ko je dosežen prag
-
18.) Zenične reakcije
- aferentni krak je n. opticus
- eferntni krak je n. opticus
- vključen je ggl. cervicale superius
- center je v podaljšani hrbtenjači

19.) Fotoreceptorji:
- v mirovanju so odprti Na kanali
- fotoreceptorji se preklapljajo na gangljijske celice v razmerju 3:1
- čepnice so pomembne za skotopično gledanje
- pri osvetlitvi se zviša raven cGMP

20.) V mišici:
- hitrost kontrakcije je najvišja pri neobremenjeni mišici
- pasivna fleksija je večja, če je dolžina mišice večja
- pri ekscentrični kontrakciji se dolžina mišice ne spremeni
- 1&2

21.) Membranski potencial vzdražnih celic je odvisen:
- od razmerja prepustnosti za Na in K
- je 0 mV
- ni odvisen od prepustnosti za K