Jesen 2016
• Povezave vidni korteks s temporalnim (odg na vpr kaj ,ventralni krak), in parientalnim (kje, doryalni krak)
• Temporalni korteks, sluh (zaznava, jakost-ferkvenca)
Jesen 2015
• Vprašanje: podobnosti/razlike bazalnih ganglijev in cerebelluma. Vse skupaj je trajalo 5min in je bilo vzdusje mocno sprosceno:)

• Vprašannja: za narisat spekter cepnic pa kako izgleda za palicnice ga je mocno zanimalo, potem se uravnavanje drže, proge, receptorji, na koncu se semicirkularne kanale in mehanizem. sproscen, nic tezkega. znizal ti nebo tako da izgubit nimas kaj

• Mene je prof. Štrucl vprašal najprej del o testiranju sluha iz vaje čutila, narisat sem mogla jakostno-frekvenčni diagram z izofonskimi linijami, vse označit, spotoma sem mu povedala še o območjih največje občutljivosti človeškega ušesa, o razponu frekvenc, kaj sploh je izofonska linija, fonski (SPL) in decibelni (jakost glasnosti) sistem z enačbami, vprašal me je, če se ti dve skali lahko zamenjujeta ipd... nato je želel narisan in opisan še graf z rezultati testiranja sluha z avdiometrijo, kaj to sploh je, kaj pa v tem primeru pomenijo črte na grafu, katere so enote na kateri osi, relativna izguba sluha – kaj je primerjalna enota – potem sva obdelala še razlike med senzorično in prevodno naglušnostjo, s čim izražamo izgubo sluha (v dB), ter za koliko se poslabša sluh, če pride do večje poškodbe slušnih koščic. Na koncu me je tako mimogrede vprašal še, če vem kako so postavljene, sestavljene in inervirane dlačnice, (mislim, da je želel slišati samo tisti del, da je na notranjem delu gostota inervacije mnogo mnogo večja – več ž. vlaken na eno dlačnico vs. Več dlačnic na eno ž. vlakno...)Nič groznega, če si lepo preberete vajo in senzorični del iz njegove skripte, bo povsem zadovoljen. Sama sem brala tudi Levy-ja in mislim, da nisem bila vprašana nič, kar bi pisalo izključno in samo tam.
• Naslednje vprašanje: kaj je spinalni šok, trajanje, razlika jaz proti žabi, kaj se zgodi takoj, kaj v naslednjih fazah, potem sva prešla na patološke reflekse po spinalnem šoku, malo o decerebraciji in dekortikaciji in splošno poškodbah na različnih višinah, zakaj pride do decerebracijske rigidnosti itd...paraplegija, tetraplegija, kako bi dobil s poškodbo glave na enem mestu paraplegijo? Torej – v bistvu je želel, da mu povem, kako je homunkulus orientiran v motorični skorji (torej – glede na to da je predel za spodnje okončine medialno, bi en večji udarec na vrh glave povsem zadostoval za tak izpad)
• Na koncu še kaj je značilno za poškodbo temporalnega režnjea? Oseba ne prepozna obrazov. Zakaj se pa to zgodi? Malo opišeš tisto povezavo iz parietalnega režnja, pa da so za to bolj odgovorne P-celice... in da se ta del skorje imenuje fuziformna regijaposledično sva še kakšno rekla o nekaj asimetričnih funkcijah (ker prepoznavanje obrazov je ekstra značilno za desnostranske poškodbe...).
• Za konec še zenični refleks
2013/14
• prevajanje bolecine (kateri so receptorji, proge, vrste vlaken - snov anatomije 2) in povedat, da mozganska skorja ni potrebna za zaznavo bolecino, ampak le za njeno lokalizacijo

• Iz vaj; kako smo merili hitrost prevajanja po živcu (nevrofiziološke meritve), poleg tega me je pa vprašal še cirkadiani ritem in je potem želel vedeti kakšna valavanja so v hipotalamusu prek dneva.

2012
Vloga in povezave hipotalamusa
Vloga in povezave malih možganov
Fiziologija bolečine
Umaknitveni refleks
Mielinizacija živcev

2010
Prekinitev hrbtenjače- posledice
nekaj z motoričnimi progami
Funkcije frontalnega lobusa
- shema motoričnega sistema
- spinalni refleksi
PRIMERJAVA MIOTATIČNEGA IN INVERZNEGA MIOTATIČNEGA REFLEKSA
ZENIČNI REFLEKS
KOMPLEKSNE CELICE VIDNE SKORJE
FOTORECEPCIJA (zaporedje reakcij v fototransdukciji, kateri NT je pomemben pri prenosu signala)
BOLEČINA (vrste bolečine, snovi, ki se takrat izločajo)
FRONTALNI LOBUS
ALI LAHKO GLADKO MIŠICO TETANIZIRAMO
JAKOST ZVOKA (enačba, logaritemska skala) .Frekvenčno in jakostno polje sluha
MOTORIČNE POTI (kaj se zgodi, če je določena pot okvarjena) KORTIKOSPINALNA PROGA VONJ IN OKUS KAKO JE MOŽNO VZDRŽEVANJE POGLEDA KLJUB PREMIKOM GLAVE

2008
Motoricne poti in kaj se zgodi, ce je okvarjena dolocnena pot
Bolecina (vrste bolecine, snovi, ki se takrat izlocajo)
Kortikospinalna proga
Frontalni lobus mozgan,
+osnovne povezave motoricnih funkcij

2006
2. fotorecepcija (zaporedje reakcij v fototransdukciji, kateri nevrotransmiter je pomemben pri prenosu signala – mislim da glutamat)
motorične poti in kaj se zgodi, če je okvarjena določnena pot
- bolečina (vrste bolečine, snovi, ki se takrat izločajo)
Spomin (nevrofiziološke osnove)
IPSP,EPSP
Limbični sistem
Sumacija kontrakcij
Simpatikus, parasimpatikus
Substantia retikularis