Prof. Finderle ima razporejene po 3 kandidate na uro, s podobnimi procenti s pisnega. Tisti, ki smo bili okrog 50, smo bili na vrsti prvi. Vprašanja da kar tako, iz glave. Če znaš relativno v redu, ti da manj vprašanj (ene 3), če de, dobiš dodatna (kolega jih je imel 5). Profesor je zelo, zelo prijazen, vleče odgovore iz tebe kolkor se le da, pomaga s podvprašanji, skratka tud če ne znaš ne rečt da ne znaš.
1. vprašanje- komplianca pljuč. Poveš kaj podajnost je, kako se jo izračuna, potem je hotel graf podajnosti. Noben od nas treh ga ni znal narisati, potem je naprej spraševal kaj vpliva na podajnost, kako vpliva površinska napetost, kaj sploh to je, razlika majhni/večji alveoli. Potem je na to nekako, ni mi jasno kako, navezal vpliv dolžine mišice na moč kontrakcije (silo), spet graf, razlaga, potem razlika med grafom za miš. vlakno in za celo mišico (pri mišici še vezivni del, torej pasivna krivulja.
2. vprašanje- klirens, kaj je, s čim ga določamo oz. katere snovi imajo značilen klirens (inulin, glukoza, kako se kaj izloča, kakšen je klirens, pač tisto kar je na listu, ki smo ga dobili pri vaji ledvica).
3. vprašanje- kako je uravnavano izločanje ADH, poveš da so za to osmoreceptorji v hipotalamusu in volumoreceptorji v srcu.

Kolega sta imela še kako se spreminja osmolarnost v Henleyevi zanki, hemostazo (tukaj ga je podrobno zanimalo, kaj vpliva na žilno fazo), baroreceptorje, vpliv Sy na srce (luzitropni, dromotropni, inotropni, kronotropni, batmotropni) in kaj se pri katerem učinki zgodi, parcialni tlaki plinov v alveolih (ne pozabit na vodno paro-47mmHg), skupine učinka kortizola (na metabolizem, na kosti, mišice, ...), koliko HB je v krvi, Starlingove sile v kapilarah.