USTNI IZPITI!!!

Doc. Cankarjeva:
Ustni izpit pri Cankarjevi je vsekakor ena zanimiva dogodivščina, nekaj posebnega in avanturističnega, kot ena dobra pustolovščina z Indiano Jonsom v glavni vlogi.
Pravijo da je smeh pol zdravja, v tem primeru pa je sigurno pol znanja, namreč ženska se ti neprestano smeji, tebi pa roko na srce ne preostane kaj drugega kot da se ji smejiš nazaj, ampak s stilom.
Cankarjeva hoče slišati točno določeno besedo ki jo ima v mislih, če je ne sliši te gnjavi tako dolgo da je ti ne poveš, potem pa gre dalje.
Tukaj bi izpostavil še eno zanimivo lastnost, ki me spominja na stare kmečke družine z po 10 otroci, ko so si podajali majice mlajšim bratom ali sestri, ko so jih le-ti prerastli. Ona vprašanja ki jih ne znaš da naslednjemu in če jih še on ne zna jih da še tretjemu.
Če snov znaš oziroma razumeš ne bo popolnoma nobenega problema !

V sobi smo bili trije. Na kratko bom izpostavil pomembna vprašanja in najbolj zaželjene odgovore.
Moje prvo vprašanje je bil transport O2 po krvi. Mislil sem si sam pri sebi sej to pa znam, ampak potem je Cankarjeva hotela slišati popolnoma vse in to še več.
Recimo: kateri O2 prispeva k parcialnemu tlaku v žilah( SAMO raztopljeni), potem kaj je vzrok da je kisik tako slabo topen v krvi(hotela je slišati da zaradi takšnega TOPNOSTNEGA KOEFICIENTA), koliko krat je CO2 bolj topen od O2. narisati sem moral saturacijsko krivuljo(obvezno si moral znati kakšne so enote na x in y osi in vstaviti PRIBLIŽNE PODATKE o saturacijah O2 v krvi v arterijah in venah. V arterijah je saturacija 98 pri tlaku 100mmHg, v venah pa 75 , pri tlaku 40mmHg). In nagradno vprašanje ali je saturacija v pljučnih kapilarah lahko 100? In če je, zakaj potem pride do razlike v arterijski krvi ki je le 98 ?(odgovor je da JE 100, do razlike pa pride ker del tega kisika porabijo pljuča sama za delovanje). Zanimivo vprašanje je bilo tudi na kateri dolžini kapilare se ta saturacija zmanjša - baje da pri 1/3 dolžine. Potem sem moral povedati zaradi česa vse se lahko krivulja pomakne na desno(pCO2, pO2, pH, BFG, in temperatura) in ali je to za periferna tkiva bolj ugodno(DA).

Drugo vprašanje je bil transport CO2 po krvi. Tudi zelo obširno vprašanje. Vedeti si moral na kakšne načine se prenaša CO2 in tudi procentualni delež teh. Ali reakcija H2O+CO2=HCO3- + H+ samo v eritrocitu ali tudi v plazmi(samo v eritrocitu , ker je tam encim karbonska anhidraza) Vedeti si moral kaj se z bikarbonatnim ionov potem zgodi( gre iz eritrocita in se zamenja z Cl-), H+ pa se veže na hemoglobin. Hotela je slišati tudi, da se CO2 lahko veže tudi na NH2 konec aminokislin, torej na proteine.
Poleg vsega tega pa si moral vedeti kaj pomeni HALDANOV efekt!!!( deoksigenirana kri ima večjo afiniteto do CO2 kot oksigenirana)

Tretje vprašanje pa je bil AKCIJSKI POTENCIAL SA (SINOATRIALNEGA) VOZLA!!!!
Akcijski potencial si moral narisati in ga umestiti v graf(SPET SI MORAL VEDETI KAJ PREDSTAVLJA DOLOČENA KOORDINATNA OS IN PRIBLJIŽNE VREDNOSTI, (recimo, vedeti si moral ,da je na x osi čas v milisekundah in ne v mikrosekundah ali sekundah. Tudi čas trajanja AP si moral vedeti)
Opisati si moral določene faze( recimo, da je razlog spontane diastolne depolarizacije vdor Na+ ionov v celico in da se potem pri -50mV pride do pražne vrednosti,kjer se odprejo Ca++ kanali. Potem je bilo spet zanimivo vprašanje pri koliko mV je vrh akcijskega potenciala( nekje malo nad ničlo recimo 5 mV) in ZAKAJ NE DOSEŽE ELEKTROKEMIJSKEGA POTENCIALA ZA Ca, ki je še bolj pozitiven kot Na+ potencial?
Bolj ko smo si mi razbijali glavo s tem in razmišljali zakaj za hudiča je tako, bolj se nam je smejala. Na koncu je bil odgovor bolj preprost, kot smo si mislili. Rekla je ker se Ca+ kanali takoj zatem zaprejo!!!
Zanimivo vprašanje je bilo tudi ali se celice SA vozla tudi krčijo ali samo prevajajo akcijske potenciale?(odgovor je DA SE TUDI KRČIJO)
Sledil je vpliv parasimpatika na SA vozel. povedati si moral da MMP postane bolj negativen in da se zmanjša naklon spontane diastolne depolarizacije in to tudi NARISATI na grafu!!!
Hotela je še utemeljitev zakaj tako oziroma kakšen mehanizem delovanja ima parasimpatik da pride do takšnih sprememb.( to je da vpliva direktno na acetilholinske K+ kanale in da NEPOSREDNO vpliva na prepustnost ionov na membrano. Ko si povedal to je bila pa srečna)
Debata je prišla tudi na to, zakaj simpatik poveča kontraktilnost. Hotela je slišati samo to, da se spremeni prepustnost za Ca++ ion, mi pa skorajda da nismo naredili diplomske naloge iz tega.

Za konec bi omenil le še to da je tu odločilnega pomena koliko procentov si pisal. S procenti okoli 50, dobi 6, s procenti do 70 dobiš 7 ali 8. če si pisal več kot 80 procentov, ti 9 ali pa 10 skorajda ne moreta uiti. Seveda pa izjeme potrjujejo pravilo in poznam jih kar dosti!!!!
Veliko sreče na izpitu!


Prof. Finderle:
Ustni izpit pri prof. Finderletu poteka malo drugače in je predvsem študentu bolj prijazen kot izpit pri doc. Cankarjevi. Pri profesorju smo bli naročeni trije naenkrat. Sprašuje vse skupaj, vsakemu namreč postavi vprašanje in ga izpraša.
Vse skupaj poteka v sproščenem vzdušju, profesor je prava faca in vsaj nam ni preveč težil, tudi če kaj nismo znali. Profesorjeva podvprašanja niso pretežka, včasih se zapiči v kakšno stvar, vendar te s podvprašanji vodi do pravilnega odgovora. Tudi pri njemu (kot pri vseh izpraševalcih) na oceno najbolj vpliva rezultat pisnega izpita. Ponavadi profesor postavi tri vprašanja, lahko tudi manj. Prvo vprašanje si bolj ali manj izberete sami, saj profesor vpraša katero snov najbolj znaš in ti iz te snovi postavi vprašanje.

Prvo vpršanaje smo si torej izbrali sami. Sam sem si izbral ledvice. Profesor me je prašal kako je s koncentriranjem in diuliranjem urina. Najprej sem povedal osnove, kaj sploh je koncentriran/diuliran urin. Pri razlagi nastanka takšnega urina so profesorja zanimale vrednosti osmolarnosti po delih ledvičnega tubula (proksimalni tubul - izoosmolarno, zavoj Henleyeve zanke - najbol hiperosmolaren: do 1200 mmosmol/l) ter dogajanje z vodo/soljo v teh delih. Nato sva prešla na ADH, kjer ga je zanimalo kje nastane (supraoptično jedro hipotalamusa), kje se skladišči (nevrohipofiza) ter kaj so dražljaji za sproščanje (hiperosmolarnost, volumen ECT). Sledilo je spraševanje o volumnu in tlaku, kjer ga je zanimal sistem, ki deluje pred ADH - angiotenzin/aldosteron sistem.
Po tem je prešel na kolegico, ki je izbirala med srcem in prebavo/presnovo. Profesorju se srce zdi bolj pomembna snov, zato jo je vprašal Bainbridgov refleks. Tukaj je le povedala preprosto definicijo (venski priliv večji, HR višji) tega refleksa, nato pa jo je profesor vprašal vplive Sy na srce. Povedati je morala vse (res VSE, saj jih je profesor štel) vplive, torej kronotropni (vpliv na frekvenco), luziotropni (na relaksacjo srca), inotropni (vpliv na kontrakcijo), batmotropni (vpliv na vzdražnost), dromotropni (vpliv na hitrost prevajanja po AV vozlu). Sledilo je vpršanaje o regulaciji krvnega tlaka, kjer je morala našteti odzive od kratkoročnih od dolgoročnih. Naštela je vse od baroceptivnega refleksa, sistema renin-angiotenzin-aldosteron, preko regulacije upornosti, do ADH, a še ni bilo dovolj. Profesor je namreč hotel slišati še regulacijo z kapilarami.
Tretja kolegica si je izbrala mišice, profesor jo je najprej vprašal kaj je motorična enota, ter če se motorične enote razlikujejo med seboj (velikost!) ter kako ta razlika vpliva na gibe (majhne bolj fini gibi, nahajajo se npr. v zunanjih očesnih mišicah). Sledila je debata o motorični ploščici ter o mehanizmu sklopljanja vzdražnosti-kontrakcije (celotna pot od acetilholina od vezave Ca na troponin C). Zanimalo ga je kaj je EEP (endplate potencial), ki pa ga ni bilo treba narisati. Profesorja je tudi zanimalo kdaj je na miozin vezan ATP (ATP se veže da pride do sprostitve miozina iz aktina, ter da se poravna miozinska glava; če ni ATP = rigor mortis).
Nato se je spet vrnil name in me prašal kaj je to umaknitveni refleks. Opisal sem mu celotno pot, pri katerih mišicah pride do ekscitacije/inhibicije. Kontralateralno pride do inhibicije fleksorjev in ekscitacije zato da se ohrani položaj telesa!! Profesor je nato prešel na surfaktant ter njegovo vlogo pri pljučih. Povedal sem vlogo (zvečanje podajnosti, zmanjšanje površinske napetosti). Pri razlagi z baloni sem povedal da bi brez surfaktanta prišlo do tega, da bi majhen balonček kolabiral in se izpraznil v velikega, zato ga je zanimalo zakaj ima surfaktant v majhnem balončku večjo vlogo (samega surfaktanta ni več kot v velikem balončku, ga pa je več na enoto površine!!). Vprašal me je tudi povezavo med surfaktantom in edemom, kar pa nisem vedel. Kot je pravilno odgovorila kolegica, pride do edema, če je ni surfaktanta oz. če je pomankanje surfaktanta.
Zadnji kolegici je postavil še vpršanje o Nernstovem potencialu. Povedati je morala kaj je ta potencial, podati primer (membrana prepustna le za en kation). Vse se je vrtelo okoli primerov (prepustno le za K+, kaj se zgodi če je še za Na+), koliko so približne vrednosti teh potencialov (vrednosti res na približno).
S tem je bilo konec enega res bolj prijetnih ustnih izpitov. Ocene glede na pisni izpit, se pa da oceno tudi izboljšati, tako da se kar pogumno podajte na ustnega. Veliko sreče vsem!