RESPIRATORNI SISTEM

Astma:
Astma je kronična bolezen, ki jo označuje akutna bronhokonstrikcija, vnetje v bronhialni steni in povečana sekracija mukusa. Ni progresivna bolezen. Pojavlja se v eksacerbacijah in remisijah. Napadi se pojavijo po stiku z alergeni, ni pa nujno. Cilj terapije je olajšati simptome in preprečevati ponovne napade.
Adrenergični agonisti: Beta2 agonisti so potentni bronhodilatatorji, ki relaksirajo gladke mišice bronhov. Delimo jih na kratko delujoče in dolgo delujoče. Nimajo antiinflamatornega delovanja in jih zato ne uporabljamo samih. Kratko delujoči so pirbuterol, terbutalin in albutrol. Z inhalacijo so stranski učinki minimalni. Dolgo delujoč je salmeterol (12 ur). Prime počasi, zato ni za akutne napade.
Kortikosteroidi: Zdravilo izbire pri hudi astmi, ki potrebuje beta2 agoniste večkrat na dan. Lahko so oralni, večkrat pa inhalirani. Jemlje se jih redno. Znižajo število vnetnih celic, znižajo prag odzivnosti na rizične dejavnike, zmanjšajo edem, znižajo permeabilnost kapilar. Inhalatornih v pliča pride le 20, ostalo se pogoltne, zato spacerji. Stranski učinki – oralna kandidoza.
Kromolin in nedokromil: Profilaktična anti-inflamatorna zdravila. Deluje tudi na alergijski rinitis.
Holinergični antagonisti: Blokirajo z vagusom povzročeno kontrakcijo gladkih mišic in sekrecijo mukusa. Ipratropium za tiste, ki ne prenašajo beta agonistov.
Teofilin: bronhodilatator za kronično astmo. Se ne uporablja več. Ozko terapevtsko okno – overdose povzroči epileptične napade ali aritmije.
Zileuton: Inhibitor lipooksigenaze. Preprečuje nastajanje levkotrienov.
Zafirlukast in montelukast: Antagonista CysLT receptorja, na katerega se vežejo levkotieni C, D, E4. Preprečujejo konstrikcijo mišic, povečano endotelijsko permeabilnosti in sekrecijo mukusa. Stranski učinki so dvig jetrnih encimov, eozinofilni vaskulitis, glavobol in dispepsija. Inhibicija citokrom P450.



....