PREVENTIVA

Preventiva je preprečevanje razvoja bolezni. Včasih je bila usmerjena predvsem v preprečevanje nalezljivih bolezni, danes pa je bolj k preprečevanju t.i. civilizacijskih bolezni modernih družb, to je kroničnih, nenalezljivih bolezni. Zanje je značilno, da so ugotovljive, preprečljive in imajo skupne dejavnike tveganja za nastanek bolezni.

Glavne kronične nenalezljive bolezni so:
· Bolezni srca in ožilja
· Kronične pljučne bolezni
· Rak
· Sladkorna bolezen
· Osteoporoza

Pri nastanku in razvoju teh bolezni sodelujejo DEJAVNIKI TVEGANJA. Med najpomembnejše dejavnike tveganja spadajo:
· Zvišan krvni tlak
· Zvišan holesterol v krvi
· Zvišan krvni sladkor
· Prekomerna telesna teža
· Nepravilna prehrana
· Telesna nedejavnost
· Kajenje

IZVAJNJE PREVENTIVNE DEJAVNOSTI

Preventivni programi se večinoma izvaja v osnovni zdravstveni dejavnosti. Opravljajo ga tako javni zdravstveni zavodi, kot tudi zasebniki, ki so pridobili pooblastilo ministrstva za zdravstvo.
Poznamo dve vrsti pristopov za izvajanje preventive v osnovnem zdravstvu:
· Populacijski pristop: usmerjen je v celotno prebivalstvo, najpogosteje preko javnih občil.
· Usmerjene intervencije: preprečujemo razvoj dejavnikov tveganja pri posameznikih, ki že imajo prisotne napovedne dejavnike in so zato bolj ogroženi za razvoj bolezni. (ambulantni pregledi, presejanje s pomočjo preventivnih pogledov)

PREVENTIVNI PROGRAMI V SLOVENIJI

Izvajanje preventivnih programov imamo pri nas uzakonjeno. Različne zakone, ki se ukvarjajo s tem področjem povezuje:
Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
Navodilo zagotavlja delovanje na osmih različnih področjih:

1. Reproduktivno zdravstveno varstvo:
· do deset sistematičnih pregledov v nosečnosti in dve UZ preiskavi
· odkrivanje okuženih s povzročitelji toksoplazmoze, sifilisa in hepatitisa B
· obisk patronažne sestre pri otročnici in nosečnici
· zdravniški pregled po porodu, spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti
· indirektni Coombsov test pri vsaki nosečnici in Rh desenzibilizacija v 28. tednu nosečnosti
· zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu in dojki pri ženski starejši od 20 let
· kariotipizacija in genetsko svetovanje po 35. letu starosti
· svetovanje o načrtovanju družine
· šola za starše
· individualno svetovanje in izdaja materinske knjižice

2. Zdravstveno varstvo otrok in mladine
· sistematični pregledi otroka v starosti 1; 3; 6; 9; 12; 18 mesecev ter 3 in 5 let
· programirana zdravstvena vzgoja
· dodatna obravnava razvojno in vedenjsko motenih otrok
· namenski pregledi

3. Zdravstveno varstvo otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta
· sistematični preventivni pregledi
Ř pred vstopom v šolo
Ř v 1.; 3.; 5.; 7. razredu
Ř v 1. in 3. letniku
Ř mladine izven rednega šolanja v 18. letu
· namenski pregledi
· izdaja zdravniškega mnenja potrebnega za nadaljnje šolanje
· cepljenja in druge storitve za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni
· pregled pri vrhunskih športnikih
· programirana zdravstvena vzgoja
· dodatna obravnava razvojno in vedenjsko motenih otrok

4. Zdravstveno varstvo študentov
· sistematični pregledi študentov prvih in zadnjih letnikov
· namenski pregledi
· cepljenje
· programirana zdravstvena vzgoja

5. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine

6. Zdravstven varstvo odraslih v dejavnosti splošne medicine
· kontracepcijska sredstva
· sistematični preventivni pregledi
· namenski pregledi
· programirano zdravstveno vzgojno delo

7. Zdravstveno varstvo za varovance obravnavane v patronažnem varstvu
· patronažni obiski pri novorojenčku in dojenčku

8. Zdravstveno varstvo športnikov


ETIČNI POGLED NA PREVENTIVO

Preventivni posegi se razlikujejo od kurativnih v odnosu med zdravnikom in pacientom. Medtem ko se pri zdravljenju bolnik oglasi na lastno željo, je pri preventivi zdravnik in zdravstvena ustanova tisti, ki prepričujejo bolnika, da mora spremeniti svoj način življenja, čeprav se počuti zdravega.
Kritike se pojavljajo predvsem pri sistematičnih presejanjih celotne populacije. Takšni programi praviloma niso izpeljani na podlagi randomiziranih študij, ampak bolj na principu »ne more škodovati«. Nadaljnje pa pri takšnih programih ponavadi niso razloženi potencialni stranski učinki presejanja. Kot stranski učinek lahko opredelimo že samo nepotrebno zaskrbljenost ljudi zaradi lažno pozitivnih rezultatov , da ne govorimo o nepotrebnih dodatnih diagnostičnih in terapevtskih posegih, ki imajo tudi določen odstotek zapletov.
Zaradi vsega povedanega naj bi se presejanja obravnavala kot raziskovalni projekt, v kolikor njihova učinkovitost ni jasno dokazana. To pomeni pristanek vseh preiskovancev, ki morajo pred postopkom vedeti kakšen je test, kakšna je njegova senzitivnost in specifičnost. Opozoriti je treba tudi na lažno pozitivne in negativne rezultate.