I. KAJ JE PREVENTIVA

Preventiva pomeni preprečevanje nastajanja bolezni in jo delimo na 3 ravni:

a) Primarna preventiva je najširša oblika preventive, ki zajema ljudi z zelo nizko stopnjo tveganja in jih želimo dodatno izobraziti o dejavnikih tveganja za nastanek različnih bolezni. Končni cilj je usposobiti kar največjo populacijo, da se bo znala izogibati dejavnikom tveganja za nastanek bolezni (npr. preventiva AIDS-a, hepetitisa B, preprečevanje kajenja,...). Za izvajanje te oblike preventive ni nujno potrebna medicinska izobrazba.
b) Sekundarna preventiva je bolj specifična, saj se ukvarja s populacijo, ki ima visoko stopnjo tveganja. Z izobraževanjem in osveščanjem želimo spremeniti obnašanje ogrožene populacije (nespremenjeno obnašanje bi najverjetneje vodilo v izbruh bolezni). Primeri: osveščanje kadilcev o škodljivosti kajenja za nastanek bolezni, vprašalnik Koronarne ogroženosti.
c) Terciarna preventiva je odkrivanje zgodnjih znakov razvijajoče se bolezni in zajema ukrepe s katerimi razvoj bolezni zavremo ali pa vsaj upočasnimo.

II. VRSTE PREVENTIVNIH PREGLEDOV V SLOVENIJI

V Sloveniji v okviru preventivnih pregledov ločimo:

a) Sistematične preventivne preglede
b) Namenske preventivne preglede (namen le-teh je odkrivanje specifičnih dejavnikov tveganja oziroma pregled določenih populacij- kadilcev, starostnikov, otrok pred vstopom v šolo,...)
c) Programirano zdravstveno-vzgojno delo zajema individualne zdravstvene delavnice, predavanja,... (npr. Dan boja proti kajenju, spolna vzgoja v osnovnih šolah,...)

III. PREVENTIVNI PROGRAMI V OTROŠTVU

a) Sistematski pregledi
1 mesec
3 mes
4,5 mes (cepljenje)
6 mes
9 mes
12 mes
18 mes
3 L (psihološki test)
5 L (logopedski test)

b) Namenski pregledi
Dojenčki v 2. mes
Otrok po sistematskem pregledu (če so ugotovljene nepravilnosti)
Pred vstopom v vrtec
Pred odhodom na organizirano letovanje
Pred zdraviliškim zdravljenjem
V okviru preprečevenja širjenja nalezljivih bolezni
Ob pojavu epidemij nalezljivih bolezni

c) Patronažni obiski
6 obiskov v 1. letu starosti
patronažni obiski pri otroku v 2. in 3. letu starosti

d) UZ kolkov
Ob rojstvu
V 3. mesecu

e) Cepljenja (glej pregledno tabelo)

IV. PREVENTIVNI PREGLEDI V ŠOLSKEM OBDOBJU

(glej pregledno tabelo)


V. PREVENTIVA V ODRASLEM OBDOBJU

(glej pregledno tabelo)

Primer: pregled za odkrivanje ogroženosti za nastanek srčno-žilnih bolezni

GIBANJE Pacientu naj začne z izmenično hitro hojo in tekom in postopoma preide na lahek tek. Pred aktivnostjo naj se približno 15 min. ogreva, sledi osrednji tek (intenzivnost naj ne preseže 70 maksimalne srčne frekvence) in zaključi z ohlajanjem (15 min).
Minimalna priporočljiva količina telesne aktivnosti je 4-5x tedensko 20 min (obremenitev naj bi bila 70 maksimalne srčne frekvence)
TELESNA TEŽA Vrednosti ITM:§ 25 normalno§ 25 - 30 prehranjenost§ >30 pomeni debelostV primeru debelosti se svetuje zmanjšanje telesne teže. Pravilno zastavljen program pomeni, da je razlika med vnešeno in porabljeno energijo 1500 Kcal na teden.
Izračunati je potrebno indeks telesne mase (ITM)ITM = višina2/telesna teža
KRVNI PRITISK Pri pacientu s povečanim krvnim tlakom je nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni povečana.
Orientacijska vrednost normalnega krvnega tlaka znaša 134/82.
BIOKEMIJA Pri povečanem holesterolu se odločimo za terapijo (npr. s statini, pri katerih je začetna kontrola vsake 3 tedne, nato ob normalnih izvidih 1x letno)
holesterolskupni: do 5 mmol/LHDL: do 3 mmol/LLDL: do 2 mmol/L
trigliceridinorm: do 2 mmol/L
krvni sladkornorm: do 6,1 mmol/L
RAZVADE
Kajenje, alkohol, droge
DRUŽINSKA ANAMNEZA
Pojavljanje srčno- žilnih bolezni v družini, preboleni infarkti, angina pektoris


VI. PREVENTIVA V NOSEČNOSTI

(glej pregledno tabelo)

VII. PREVENTIVA NA DELOVNEM MESTU

(glej pregledno tabelo)

VIII. PREVENTIVA V STAROSTI

(glej pregledno tabelo)




IX. ETIČNE DILEME PREVENTIVE

Pri preventivni medicini gre velikokrat za poseg v zasebnost človeka, za "vsiljeno" spreminjanje njegovih življenjskih navad, zato je potrebno pazljivo pretehtati razloge in pozitivne ter negativne posledice, ki jih takšni posegi puščajo in se na podlagi le-teh nato odločiti za izvajanje preventivnega programa.
Primer: uvedba Lipobayâ-a kot sredstva za zniževanje holesterola (iz skupine statinov) zaradi preprečevanja nastanka srčno-žilnih bolezni, ki je povzročila smrt določenega števila pacientov.






LITERATUTRA:

1. Znanstveno utemeljena medicina (učne delavnice za zdravnike družinske medicine), Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, Ljubljana 2000
2. Infekcijske bolezni, Marica Marolt-Gomišček, Alenka Radšel-Medvešček, Tangram, Ljubljana, 1992
3. različni viri na WWW