Pisna vprašanja (2008-06-06)
- Podrobnosti
- Predmet: Biologija celice
- Kategorija: Pisna vprašanja
- Napisal: Petra in Saša
- Zadetkov: 6168
Žal sem si zapomnila samo glavne teme vprašanj, naj pa še omenim, da grejo kar v podrobnosti, a v zapiskih je vse
Pa še to…po opažanjih je tako, da kdor naredi pisni del, zagotovo naredi tudi ustnega.
(na ustnem pa se sicer nič niso sklicevali na pisnega…ni tako, da bi te vprašali kaj, česar na pisnem nisi znal)
PRESLEDKOVNI STIKI
TESNI STIKI
INTEGRINI
CIKLINI
cAMP
vpliv CITOHALAZINa in TAKSOLa NA DELITEV CELICE (na citoskelet)
kaj se zgodi, če v celici inaktiviramo PROFILIN, TIMOZINa pa ne?
GENI (kje zapis, na kateri verigi, ipd.)
Značilnosti SPERMIOGENEZE
OOGENEZA PRI SESALCIH
TELOMERNE REGIJE
URAVNOTEŽENE MUTACIJE (katere vrste mutacij spadajo med uravnotežene)
Kakšna je usoda proteina, ki vsebuje 2 signalni sekvenci, eno za ER in eno za jedro?
CITOKERATINI
INTERMEDIARNI FILAMENTI
PREHOD PROTEINOV V MITOHONDRIJ
Nekaj iz EMBRIOLOGIJE
Ca2+ KANALČEK
BRCA II GEN
Nekaj o GENIH; POMEMBNIH PRI RAZVOJU ZARODKA (pri določanju spola…)
MITOHONDRIJSKO DEDOVANJE
BAZALNA LAMINA
Kaj se zgodi, če je inhibirana galaktozil transferaza v spermiju?
SOMATIČNI MOZAICIZEM
ONKOGENI (značilnosti)
INTEGRINI
-so odvisni od Mg++
-se pripenjajo na citoskelet prek adapterskih proteinov
-se pripenjajo na aktin (fokalni stiki) in keratine (hemidezmosom)
-prenos v jedro ne povzroči prepisa genov ()
Ca++ ČRPALKA
-porablja energijo ATP
-prenese več kot en kalcijev ion naenkrat
-prenos ne poteka hkrati s prenosom H+
-črpa iz citosola
-ima vezavna mesta z visoko afiniteto do kalcija na citosolni strani
-prenos vključuje konformacijsko spremembo prenašalca
BRCA II
-deduje se avtosomno dominantno
-starostna penetranca
-pri moških redko penetranten
-pogosto se izrazi v izoliranih skupinah, npr. A... židje ()
-nima nič z določanjem spola
ONKOGEN
-lahko ga virus prenese v celico
-pogosto se zaradi mutacije pogosteje prepisuje
-nastane z mutacijo iz protoonkogena
-ni normalen gen, ki kodira proteine
-potrebni sta 2 mutaciji protoonkogena, da se bolezen izrazi
ZVIŠANJE cAMP V CITOSOLU
-je povezano z delovanjem adenilatne ciklaze
-lahko je povezano s prepisom genov
-ne sproži delovanja fosfolipaze C
-v prenos sporočila so povezane razne kinaze
CIKLIN D
-ne deluje v M fazi niti v S, temveč v G1
-njegov nastanek vzpodbudijo mitogeni
-njegovega nastanka ne zavira Myc protein
-deluje v citosolu
-nima jedrnega lokalizacijskega signala
- ne sodeluje pri fosforilaciji E2F proteina
PRESLEDKOVNI STIKI
-sestavljajo jih proteini koneksini (in ne koneksoni) () To je slavistično vprašanje.
-prehaja cAMP
-v srčni mišični celici ustvarjajo električne sinapse
-znižanje citosolnega pH zapre presledkovne stike
TESNI STIKI
-v stiku je protein okludin
-so nad adherentnimi stiki
-so nad dezmosomalnimi stiki
-povzročijo transcelularno upornost
PROTEIN IMA NA –N KONCU ER SIGNAL, V SEBI PA NLS
-protein gre najprej v ER, ker ga SRP prepozna pred Ran proteinom
-ne bo se razgradil v lizosomu ()
- ne bo šel do jedra v veziklih ()
-sploh ne bo prišel do jedra ()
-Mislim da je ta protein mal falil s to NLS sekvenco in mu ko bo enkrat v ER ne bo kej dost več nucala.
BAZALNA LAMINA
-glavna sestavina je laminin
-sestavlja jo tudi kolagen VI
-omogoča diferenciacijo epitelijskih celic
-omogoča celjenje epi. celic po poškodbi
- ni makromolekularni filter v jetrih (temveč v ledvicah)
SOMATIČNI MOZAICIZEM
-vzrok je postzigotična mutacija
-otok nosilec somatičnega mozaicizma ima normalne starše
-nekaj z anevploidijo ()
MITOHONDRIJSKO DEDOVANJE
-oče ne prenaša bolezni na otroke
-niso vsi otroci bolne matere prizadeti (lahko bi pa tudi bili)
-moški in ženske so enako pogosto prizadeti
-značilna je heteroplazmija
-s starostjo se bolezni poslabšajo
TELOMERE
-se ne podvojijo prve
-ni/so v vseh kromosomih enake ()Zaporedje vrjetno, dolžina pa pomoje ne, ne vem točno, v cooperju ni podatka o tem
-so iz heterokromatina
-niso informativne
-se ne krajšajo pri rakastih celicah v S fazi
-nimajo v sebi vgrajene telomeraze ()
MED SPERMIOGENEZO
-se transmembranski potencial ne zniža (zniža se med kapacitacijo)
-se oblikuje akrosom
-na veliko poteka transkripcija ()Poteka, prav na veliko pa verjetno res ne, ker čene bi bili kej večji (skoraj nimajo citoplazme)
-se lipidni rafti ne prestavijo na glavico (se prestavijo šele med kapacitacijo)
-se histoni zamenjajo za protamine
-poteče metilacija citozina
OOGENEZA PRI SESALCIH
-diferenciacija ovuma poteče med 1. mejotsko (in ne po končanih mejot. delitvah)
-ne poteka neprekinjeno od spolne zrelosti do pozne starosti
-X kromosoma sta vključena v rekombinacijo
DOLOČITEV SPOLA
-SOX9 odloči spol-nastanek testisov
-DAX1 pomeni nastanek ženske, ne moškega (ne pripomore k nastanku Sartolijevih celic)
INTERMEDIARNI FILAMENTI
-na –N koncu ne vežejo ATPja
-nimajo vezavnega mesta za nukleotid trifosfate
-se povežejo v nepolarizirane tetramere
-se ne povežejo v tetramere z glavo in repom (temveč s paličasto regijo na sredi)
-ne sodelujejo pri prenosu veziklov po aksonih
V CELICO A DAMO TAKSOL, V CELICO B PA CITOHAZALIN-D
-v nobeni od celic ne more poteči mitoza
-delitveno vreteno se lahko stvori v celici A
-celica B ima prizadeto gibanje
KAJ JE LAHKO VZROK ZA URAVNOTEŽENO MUTACIJO
-centralični krožni kromosom ja
-robertsonova translokacija ja
-recipročna translokacija ja
-invertna duplikacija ne
-točkovna mutacija ne
-anevploidija ne
-delecija ne
ČE SPERMIJ NIMA GALAKTOZIL TRANSFERAZE
-ni vezave na ZP3
-ni akrosomske rkc
-ni prehoda skozi zono pellucido
-je prehod skozi corono radiato mogoč
-poteče kapacitacija do konca
IZ TROMBOCITA ODVZAMEMO PROFILIN, TIMOZINA PA NE
-trombocit ohrani diskasto obliko
-podaljški se ne morejo tvoriti
-ima v sebi mnogo aktinskih filamentov
EXTRAEMBRIONALNE OVOJNICE
-del epiblasta ne postane extraembrionalni ektoderm horiona (neki tazga)
-del hipoblasta postane del alantoisa
MITOHONDRIJ
-proteini morajo biti za prenos v mitohondrij razviti
-za prenos prek TIM komplexa je potrebna hidroliza ATP