Ustna vprašanja - prof. Plemenitaš
- Podrobnosti
- Predmet: Biokemija 2
- Kategorija: Ustna vprašanja
- Napisal: Anonimnež
- Zadetkov: 3368
Uglavnem - vprasanja so bla pa.
1.) inhibicija sinteze holesterola
slisat je hotla statine, na kaj delujejo, kje, kdaj jih predpisemo, kateri so drugi nacini znizevanja holesterola (jst sm povedal za tiste smole in fitosterole), pote sva se zaklepetala pa o uporabi holesterola. Tj, kje ga je največ - v membranah, pa da je v tkivih kjer se delajo steroidni hormoni...
2.) toksičnost amoniaka - nobene panike, poves od kje pride ( iz AK, glutaminaza, glutamat dehidrogenaza, oksidativna razgradnja serina in treonina, deaminacija purinov), da se ga hoče telo resit prek vključevanja v glutamat in dalje glutamin. Potem me je vprasala posledice, pa sem reku da pač tak cisto osnovni je dvig pH krvi, ker je baza, potem pa me je vprasala se zakaj deluje toksicno na CZS - ker primanjkuje alfaketoglutarata in zaradi tega ATP in ker gre glutamat v glutamin in začne primanjkovat GABA (osnovni inhibitorni nevrotransmiter)
3.) rekombinacijski plazmid. tudi precej osnovno, katere encime rabimo in zakaj jih uporabljamo. za recimo insulin alpa eritropoietin. potem je rekla da na kaj mormo bit pozorni, pa sem moral povedat da mora znat bakterija prebrat zapis (kvaziuniverzalnost gen.koda) in nardit vse potrebne modifikacije na proteinu. zato ker mnogo bakterij tega ne zna, potem uporabljajo celice eukariontov - al kvasovke, zadnje case pa dostikrat tudi celice kitajskih hrčkov
4. vprasanje za visjo oceno je blo inhibitorji podvajanja DNA, kire predpisujemo kot antibiotike kire ne in zakaj (kloramfenikol raje ne, ker deluje tudi na mitohondrije, poves zagato izpred nekaj let o kravah in kloramfenikolu v mleku); kaj so osnovne lastnosti dobrih antibiotikov (kratka razpolovna doba, deluje na skodljivca in ne na nas, uspesno razgradimo in izlocimo). Potem je rekla da naj povem se en antibiotik ki nima veze z DNA - valda, penicilin in potem sem ji moral se to opisat, kako onemogoci izgradnjo oz. zamrezitev celicne stene, na katere bakterije deluje itn.
Drugače se mi ne zdi, da bi sprasevala nadvse zahtevno, za sest moras znat res osnovno. Za kasno visjo oceno se je pa treba potrudit.
Če nastopite samozavestno, obstaja moznost da vas ne bo prevrtala s svojimi miljon podvprasanji. Drugace pa sledi ravno to. Tako da se med pripravo sploh ne neki mocno trudit, ker vas bo itak ona vodla in sploh ne boste imeli prilike povedat tistega, kar ste si zamislili.
All in all ni najvecji bavbav, samo ne se ji pustit zmest.