Vprašala me je:
• gensko terapijo (kje se uporablja, kako sploh deluje) in RNA polimerazo (kako se razlikuje od DNA polimeraze)
• glicerol in sintezo TAGov v maščevju (glicerol se v maščevju ne more fosforilirat, lahko pa glicerol-3 fosfat nastane iz dihidroksiaceton fosfata – nujno potrebujemo glukozo!; kaj se zgodi ob stradanju – kaj sploh je energetski metabolizem)
• kortizol (na to vprašanje v pisnem nisem dobro odgovorila)
• kako organizem poskrbi da  oksidacija in sinteza MK ne potekata hkrat (malonilCoA je inhibitor karnitin aciltransferaze I)

Ostali so imeli:
• sinteza pirimidinov in purinov, sečna kislina (kako nastaja), protin (zdravila, kako nastane, ...)
• lipaze (poznamo pankreatično lipazo, lipoproteinsko lipazo in triacilglicerol lipazo)
• kako se prebavljajo proteini (od pepsina in HCl naprej, do prebave z endo- in eksopeptizadami, vnosa preko Na+ kotransporta v enterocite)
• simteza DNA (polimeraza, helikaza, ligaze, kako nastajajo okazakijevi fragmenti)
• rekombinatna DNA (plazmidi, plazmidni vektorji, restrikcijske endonukleaze)
• lipoproteini (hilomikroni, VLDL, LDL in HDL)

Profesorica se mi je zdela zelo prijazna, vodi pogovor (čeprav je seveda najbolje da sam kar največ poveš). Hoče da veš kje kaj poteka, v katerem organu in celičnem organelu ter kako so organi povezani med sabo (kje shranjujejo proteini, kako pridejo do jeter da se odstrani amonijak, kako jetra vplivajo na metabolizem celotnega telesa). Pravtako je dobro vedeti splošno prebavo (recimo poješ solato z oljem kaj se potem zgodi Poješ zrezek, kaj pa zdaj).