Ustni izpit - dr. Zupanc

Na izpitu danes nas je bilo 5, tudi sicer izpit poteka tako kot je napisano na spletni strani katedre.

Ob 8.30 smo ga počakali na oddelku, kjer nam je dodelil paciente. Dobil sem 59-letnika, ki je čakal na endoprotezo kolka. RTG težave naj bi imel tudi z drugim kolkom. V statusu in anamnezi sem potem še našel rupturo rotatorne manšete (tega do sedaj niso vedeli - pacient je rekel, da ga ni po rami do sedaj nihče nič vprašal :D), pes cavus in teniški komolec, ki je nastal zaradi dolgoletnega zidarskega dela in ne tenisa.

Ob 9.30 smo s sestro Ireno odpisali pisni izpit. Vlečeš kuverto z listom, na katerem so napisana vprašanja. Sestra Irena je raje izbrala križanke. Nekako imam na sumu, da se kuverte ne vračajo nazaj noter, ampak ker je vprašanj veliko se ni preveč zanašati na to, da bi pri učenju kaj izpustil. Ob 10h smo nato začeli z ustnim, ki je potekal v knjižnici. Sestra Irena ji pravi lovska soba, žal se moram strinjati z njo, saj gre za rahlo neokusno kombinacijo barok sreča viteze ovalne mize v zeleni barvi. Posebno pozornost je vredno nameniti lustrom in sliki na levi strani, mislim da je Portret Kranja iz leta 1845; slika je ogromna in že platno je moralo stati celo premoženje; no zanimivo je, da so jo kupili z dobičkom (!) II. raziskovalnega kongresa v Portorožu.

Na ustni izpit sem šel prvi, tako da si je fino pred tem v seminarju (predprostor pred predavalnico) pustiti kakšno ortopedsko literaturo, da ti krajša čas. Na ustnem namreč "zagovarjaš" vprašanja iz pisnega izpita, kar v bistvu pomeni, da si še enkrat prebereš odgovore. Moja vprašanja so bila precej neprijetna in sicer poškodbe meniskusov, prirojene napake v ortopediji in operativna terapija skolioz. Najprej prebere eno vprašanje in malo komentira, te kaj vpraša. Pri meni ni bil najbolj zadovoljen z poškodbami meniskov, ker sem navedel predvsem športne, bojda je največ degenerativnih in potem sva se malo pogovarjala o degeneraciji. V praksi to pomeni, da je on govoril, jaz pa kimal. Pri prirojenih napakah je hotel slišat da imamo kromosomske, genetske in eksogenetske in da imamo nekatere prirojene napake, ki v bistvu niso prirojene, ker nastanejo zaradi drugih dejavnikov okolja (primer: prirojeni ekvinovarus in pridobljeni ekvinovarus otroka). Pri operativnih terapijah skolioz je hotel slišati imena stricev, po katerih se imenujejo RTG projekcije skolioz. Tudi sicer ima zelo rad strokovne izraze.

Na koncu sva malo debatirala o pacientu, odkrila, da RTG tehnik ne ve, kaj je levo in kaj desno (zamešal tablico na sliki). Nato sem mu na sliki pokazal zoženo sklepno špranjo in osteofite ter subhondralno sklerozo in zakaj se mi ne zdi, da bi to bil revmatoidni artritis. Za veliki finale sem naredil še idiota iz sebe, ker sem spregledal RTG precej očitno epifizioloizo iz preteklosti (se je sama zacelila), saj je bila glavica kolka povsem deformirana in sedaj vem, da se taki sliki reče "ročaj revolverja". Sledil je vpis ocene v indeks (pri podeljevanju je bil most generous) in kratka debata o moji prihodnosti. Ker so za mano bili še 4je sotrpini, ga nisem hotel preveč nadlegovati z vprašanji o Unionu Olimpiji. Namreč blazno smešno ga je bilo gledat celo sezono na tekmah (je uradni zdravnik kluba), ker v bistvu na tekmi nima nobenega dela, mirno sedi in gleda tekmo, med time-outom vstane in se umakne, da Zdovc razdeli napotke in potem sedi naprej.

Skratka, jako pozitivna izkušnja, močno priporočam!