Benigne spremembe endometrija

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (benigne_spremembe_endometrija.doc)benigne_spremembe_endometrija.doc49 kB


Endometrij prizadenejo mnoge benigne bolezni, od redkih infekcij do pogostejših polipov.

BENIGNI TUMORJI

Endometrijski polipi

Najpogosteje se pojavljajo pri ženskah med 40. in 50. letom. Redki so pred menarho, pogosti po menopavzi. Prevalenca v splošni populaciji je 24.
Klinično se kaže z nenormalno krvavitvijo. V reproduktivnem obdobju kot intermenstrualne krvavitve ali menometroragije. Pri nekaterih so lahko vzrok neplodnosti.
Polipi imajo lahko široko bazo ali pa so povezani z endometrijem s steblom. Lahko so zelo majhni (1 mm) ali pa izpolnjujejo celotno endometrijsko votlino. Veliki se lahko spuščajo skozi endocervikalni kanal in skozi cerviks, kjer so vidni pri pregledu. Ponavadi so solitarni, le v 20 so multipli. Najpogosteje se pojavljajo v fundusu, sicer lahko vzniknejo kjerkoli.
V polipih se redko pojavi karcinom (0,5), polipe pa so našli pri 12-34 tistih, ki so imele endometrijski karcinom. Povečano tveganje je zaradi tega, ker je endometrij izpostavljen proliferaciji.
Terapija
Pri perimenopavzalnih in postmenopavzalnih ženskah, pri katerih so v polipih našli atipično hiperplazijo ali karcinom, je indicirana histerektomija. Kjer je v polipu prisotna hiperplazija nižje stopnje se naredi polipektomija in kiretaža. Pri mladih ženskah, kjer je atipična hiperplazija ali karcinom omejena na polip in ni razširjena na okolni endometrij , je terapija polipektomija.

Atipični polipoidni adenomiom (APA)

Pojavljajo se v reproduktivnem in perimenopavzalnem obdobju, le redko po menopavzi. Opazili so jih tudi pri ženskah s Turnerjevim sindromom, ki so bile na nadomestni terapiji.
Klinično se kažejo z nenormalnimi krvavitvami.
Zelo so podobni endometrijskim polipom in pogosto se pojavljajo v spodnjem segmentu maternice. Sestavljeni so iz nepravilno oblikovanih hiperplastičnih žlez. Možna je skvamozna sprememba znotraj žlez. Glandularne celice kažejo jedrne atipije, izgubo polarnosti in citoplazmatsko eozinofilijo. Gladke mišice so sestavljene iz kratkih fasciklov.
V primerjavi z atipično hiperplazijo je APA fokalna in ima okrog žlez gladko mišičnino. APA razlikujemo od mešanih mezodermalnih tumorjev zaradi uniformnosti gladko mišičnih celic in odsotnosti mitoz.
APA kljub atipičnim citološkim značilnostim ni agresiven. Terapija je kiretaža.

Teratom

Primarni benigni tumorji maternice so zelo redki. Neoplazmo obdaja ploščato celični epitelij in vsebuje respiratorni epitelij, maščobno tkivo in žleze lojnice.

Papilarni serozni tumorji

Majhni papilarni tumorji so pokriti z epitelijem, ki je podoben tistemu v jajcevodu.

Disfunkcionalna uterina krvavitev (DUB)

Endometrij je občutljiv na estrogen in progesteron. V plodnem obdobju endometrij zaradi sprememb estrogena in progesterona proliferira, se diferencira in se odlušči ciklično. DUB nastane zaradi spremembe v trajanju ali v količini estrogena in progesterona. Najpogostejši vzrok DUB v reproduktivnem obdobju so anovulatorni ciklusi, redkeje so to zgodnji propad korpusa luteuma. Krvavitev v tem primeru nastane zaradi nenormalne stimulacije endometrija s progesteronom.
Estrogen pospešuje proliferacijo endometrija, ampak, ker ni ovulacije ni posledične tvorbe progesterona . Posledica tega je, da ni stromalne in glandularne diferenciacije endometrija. Folikli lahko persistirajo in še naprej proizvajajo estrogen ali pa regredirajo. Ko koncentracija estrogena pade pride do krvavitve.
Najpogosteje se pojavlja pri menarhi in menopavzi. Pri nekaterih ženskah se normalni ciklus nikoli ne vzpostavi. Te ženske imajo nepogoste, neredne in včasih močne krvavitve. Pogosto so debele, neplodne in pogosto imajo policistične ovarije.
Zdravljenje je odvisno od starosti pacientke. Akutno krvavitev pri ženski do 35 leta zdravimo z nizkodoznimi monofazičnimi tabletami. Progestin stabilizira žilje maternice, diferencira žleze in stromo kar pripelje do popolnega odluščenja endometrija po prekinitvi terapije.
Pri starejših ženskah in pri tistih mlajših od 35 let, kjer hormoni niso uspešni, je indicirana endometrijska biopsija, da se izključi organska patologija. Če se krvavitve pojavljajo pri anovulatornih pacientkah, ki niso fertilne, je terapija indukcija ovulacije s klomifenom (ovulatorni cikel in normalni menstrualni vzorec). Če zdravila ne pomagajo, je indicirana histerektomija. Ko je le ta kontraindicirana, se naredi ablacija.

Atrofija

Brez stimulacije endometrija z estrogenom pride do atrofije le tega in do krvavitve. To opazimo pri ženskah, ki so na oralnih kontraceptivih ali pri postmenopavzalnih ženskah. Prav tako do tega pride tudi pri tistih s prematurno odpovedjo jajčnika. Atrofični endometrij je najpogostejši vzrok postmenopavzalnih krvavitev. Mikroskopsko je endometrij tanek, sestavljen iz različno velikih žlez. Žleze obdaja sploščen ali kuboidalni nestraficiran epitelij.